Najami odvetnika

x2
Sem imel imel že 6 karambolov (nikoli jaz kriv, 10 let sem opravljal delo na terenu), in sem vedno najel odvetnika, kateremu po končanem postopku plačaš/sem plačal 10% od prejetega zneska s strani zavarovalnice.
Ne podpisuj nič sam.
lp

Pozdravljeni,

na ponujeno poravnavo lahko brez skrbi napišete, da ponujeno odškodnino sprejemate kot nesporen delež za premoženjsko škodo nastalo na avtomobilu in da si pridržujete pravico uveljavljati odškodninski zahtevek za nepremoženjsko in premoženjsko škodo v zvezi s poškodbami, ko bo višina škode znana.

V tej fazi bi bilo najemanj odvetnika izguba denarja, sploh če ste do sedaj zadovoljni s ponujenim, ko bo vaše zdravljenje končano, zberite še vso medicinsko dokumentacijo, bolniške liste, itd. in še to pošljite na zavarovalnico, če boste tudi tam zadovoljni s ponudbo potem tudi tam ne rabite odvetnika. Če ste bili na bolniški zahtevajte tudi razliko v plači.

lp

Zdravo!

Predhodnik ima prav, podpišete lahko brez skrbi. O tem se je pred kratkim izreklo tudi Vrhovno sodišče Slovenije (http://www.sodisce.si/znanje/sodna_prak ... 113043343/), kar pomeni, da s podpisom takšne "poravnave" ne boste postavljeni v slabši položaj in boste lahko še vedno uveljavljali morebitne zahtevke od nasprotne stranke.

Jedro odločbe:

Ob ugotovitvi, da sklenjeni dogovor z dne 9. 1. 2002 nima podlage (kavze), ki pritiče pogodbi o poravnavi, v okviru domneve iz tretjega odstavka 39. člena OZ ni mogoče domnevati obstoja kakršnekoli druge pogodbene podlage (npr. darilne).

Upoštevaje vsebino sklenjenega dogovora revizijsko sodišče zaključuje, da je bil pogodbeni razlog za sklenitev spornega dogovora izključno obvarovanje pravnega položaja prve toženke. Z njim se tožnik ne le odpoveduje višji odškodnini od dogovorjene, ampak se hkrati zavezuje vrniti dogovorjeni znesek odškodnine, če bi se kasneje na kakršenkoli način izkazalo, da ni podana odgovornost zavarovanca prve toženke. Ob tem, ko sporni dogovor tožniku odvzema pravico do uveljavljanja drugačnega obsega odgovornosti od dogovorjenega, toženki v tem smislu pušča odprto pot. Upoštevanje navedenega dogovora bi privedlo do izigranja tožnika kot šibkejše stranke pogodbenega razmerja.

Na ničnost mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (92. člen OZ), zato tudi ni pomembno, ali se je tožnik nanjo izrecno skliceval. Zadostuje, da so bile zatrjevane in ugotovljene tiste dejanske okoliščine, ki omogočajo ugotovitev ničnosti.

Lp MIha