Datum: 17.06.2004
Vir: Ministrstvo za notranje zadeve
Rubrika: Sporočilo za javnost

Poslanke in poslanci Državnega zbora Republike Slovenije so danes sprejeli Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP), ki bo bistveno prispeval k izboljšanju prometne varnosti na slovenskih cestah tudi v daljšem časovnem obdobju.

Glede na opredelitev, da je potrebno več storiti za zaščito potencialnih žrtev prometnih nesreč, kar so lahko vsi udeleženci cestnega prometa, zakon vključuje pomembne sistemske spremembe na področju organizacije in izvajanja preventivne dejavnosti in koordinacije vseh subjektov, ki izvajajo določene pristojnosti na tem področju. Vse te naloge so združene v Javni agenciji za varnost cestnega prometa, ki prevzema vso koordinacijo programov Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, sodeluje s civilnimi združenji, pomaga svetom za preventivo v lokalnih skupnostih, skrbi za promocijo in razširja prometno varnostne publikacije, organizira in izvaja analitsko in raziskovalno delo, opravlja pa tudi pomembne naloge na področju usposabljanja učiteljev predpisov in vožnje ter voznike začetnike. Na ta način je zagotovljena večja koordinacija tako državnih organov kot tudi civilne in strokovne javnosti na področju prometne varnosti.

Zakon vključuje pomembne novosti na področju mladih voznikov (začetek priprave za voznika motornih vozil s 16 leti in pol, po 17. letu starosti vožnja s spremljevalcem do 18. leta starosti, z 18. leti pridobi vozniško dovoljenje z omejitvijo veljavnosti za dve leti oz. do dopolnjenega 21. leta starosti, dodatni program varne vožnje in skupinske delavnice s področja psihosocialnih odnosov v prometu), s katerimi smo sledili ciljem, zapisanim v Nacionalnem programu varnosti cestnega prometa (NPVCP), kjer je ta kategorija voznikov opredeljena kot ena najbolj ogroženih. Nov način usposabljanja voznikov bo imel pozitivne učinke na daljše časovno obdobje, saj omogoča pridobitev kvalitetnejših znanj in veščin za samostojno udeležbo v prometu.

Kaznovalna politika se zaostruje, zagrožene so višje sankcije za prekrške v skladu z določili novega Zakona o prekrških. Ker je v preteklosti ZVCP pomenil okoli 70 % pripada zadev v reševanje sodnikom za prekrške, je bil sprejem novega ZVCP nujen predpogoj za uresničitev ciljev, opredeljenih z novim prekrškovnim pravom. Pri določanju sankcij za prekrške je predlagatelj v celoti upošteval NPVCP, saj je posebno skrb namenil ravno kršitvam, ki so v tem programu opredeljene kot najpogostejši vzroki prometnih nesreč. Skladno s tem je določena višja sankcija za najhujše kršitve teh določil (prekoračitev hitrosti v naselju za več kot 50 km/h – poleg globe še prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, enako velja za vožnjo pod vplivom alkohola nad 1,5 grama alkohola na kilogram krvi oz. 0,71 grama alkohola na liter izdihanega zraka). Višje sankcije so predpisane tudi za povzročitelje prometnih nesreč, razen nesreč z neznatno nevarnostjo. Pri določanju sankcij je sodelovalo ministrstvo za pravosodje, senat za prekrške in sodniki za prekrške, kar zagotavlja uravnoteženost predpisanih sankcij in njihovo skladnost s sistemskim predpisom, to je zakonom o prekrških.

Med pomembnejšimi novostmi ZVCP so še:
- načela cestnega prometa so poleg načela zaupanja dopolnjena še z načelom defenzivnega ravnanja in načelom zaščite šibkih;
- razširitev pooblastil občinskih redarjev, ki naj bi po novem, poleg dosedanjih pooblastil, izvajali nadzor prometa v območju umirjenega prometa in območju za pešce, odkrivali kršitve določb tega zakona, ki se nanašajo na varstvo cest in okolja ter opravljali meritve hitrosti v naselju z nepremično postavljenimi merilniki hitrosti. V drugem poglavju, kjer so določena pravila cestnega prometa, so ostreje opredeljene sankcije v zvezi s prekoračitvami hitrosti. Med določbami o parkiranju je podrobneje opredeljeno, kdo sme parkirati vozilo na parkirnem prostoru za invalide;
- predlog zakona dopolnjuje veljavni sistem določb, ki se nanašajo na problematiko alkohola in mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi v cestnem prometu. Z določbami smo poskuša poenotiti policijske postopke v slovenskem prostoru za ugotavljanje prisotnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih sredstev s postopki policij iz držav Evropske unije.
- v poglavju ”Psihofizična stanja udeležencev cestnega prometa” so med kategorijami voznikov, ki v cestnem prometu ne smejo imeti alkohola v organizmu, na novo določeni vozniki motornih vozil, ki nimajo vozniškega dovoljenja ali v vozniškem dovoljenju nimajo vpisane kategorije motornega vozila, ki ga vozijo, vozniki, ki se jim izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila ali jim je vozniško dovoljenje odvzeto ter vozniki, ki vozijo skupine otrok. Vse vrednosti izmerjene koncentracije pa so po novem izražene tudi v miligramih alkohola v litru izdihanega zraka, kar je posledica uvajanja novih naprav za ugotavljanje stopnje alkoholiziranosti – merilnikov alkohola, t.i. etilometrov;
- harmonizacija socialne zakonodaje EU, povezane s cestnimi prevozi, predstavlja pomembno in obsežno vsebino v novem ZVCP, ki temelji na veljavnih določbah ZVCP iz leta 1998. V teh okvirih je izjemno pomembna tudi razširjena pristojnost inšpektorja prometnega inšpektorata RS, da lahko ob ugotovljeni kršitvi voznika kaznuje na kraju;
- opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil in izvajanje dejavnosti avtošol je dejavnost, ki se izvaja na način gospodarske javne službe, torej se izvaja v obliki koncesije, ki jo skleneta Republika Slovenija kot koncedent in usposobljena oseba zasebnega prava kot koncesionar. Enaka rešitev je predvidena za izvajanje vadbe varne vožnje in skupinske delavnice, s to razliko, da je v tem primeru koncedent javna agencija;
- z novim registracijskim sistemom se storitve, povezane s tako imenovano »registracijo vozila«, prenašajo na najširši možni krog pooblaščenih oseb, kar pomeni veliko razbremenitev porabnikov storitev, saj bodo vse postopke opravili na enem mestu. Ohranjanje nalepke samo navidezno predstavlja nepotrebno obremenitev. Dejstvo je, da je le na ta način moč zagotoviti stabilen fiskalni vir za proračun (plačilo pristojbin za uporabo cest) in največjo možno stopnjo pravne varnosti z vidika zavarovanja vozil za povzročeno škodo tretjim osebam.

Pri nastajanju predloga zakona smo povabili k sodelovanju strokovno javnost in organizacije ter društva, ki delujejo na področju prometne varnosti. Z delovno skupino je ves čas dejavno sodeloval predstavnik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS. Pripombe na veljaven ZVCP je posredovalo 48 organov, organizacij in društev. Vse te pripombe, vključno s tistimi, ki so jih zainteresirani posredovali v času nastajanja predloga zakona, smo skrbno proučili in jih v velikem delu upoštevali ter vgradili v tekst predloga zakona. Proučili smo tudi vse amandmaje, ki so bili vloženi in oblikovali mnenja predlagatelja, ki bi jih predstavili ob obravnavi posameznega amandmaja.

Sprejem novega ZVCP je bil nujen za izboljšanje stanja prometne varnosti, ta se namreč v prvih mesecih tega leta slabša, saj je do današnjega dne 116 (lani 101) oseb izgubilo življenje v prometnih nesrečah, kar je v primerjavi z letom prej 14,85 % povečanje. Prav tako je lažje ali hujše poškodbe dobilo več udeležencev, večje je tudi skupno število prometnih nesreč. Da bi se negativni trendi spremenili, je nujno izvesti tudi kratkoročne ukrepe, za katere smo se že dogovorili na odboru nacionalnega programa varnosti cestnega prometa in se že izvajajo. Seveda pa so nujni tudi dolgoročni ukrepi, med katere vsekakor spada tudi sprememba ZVCP. Vsaka sprememba zakona je v dosedanji praksi imela pozitivne učinke, kar upravičeno pričakujemo tudi v tem primeru.

Zakon bo začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa ga bomo začeli 1. januarja 2005.