Povzročitelj prizna krivdo in izjavi da sploh ni videl, da je spregledal, da sploh ni zaviral, da je nekaj štelal radio, ... Ja, dobr, ane, pokličemo policijo, že zarad njegovga kaskota, na koncu pa se je izkazalo, ko so prišli policaji, da jih v bistvu ne rabimo, da se bomo sporazumeli na zavarovalnici. Policaji so odšli, počakamo vlečno, in gremo na zavarovalnico vsi trije. Nevozen je bil samo povzročiteljev avto.
Na zavarovalnici smo uredili zadevo, povzročitelj je kriv za vso škodo na obeh avtih in seveda svojem in naredimo cenitev (verovškova 60B, zavarovalnica Triglav)
Ocenijo kot pač ocenijo, jaz sem se dogovoril za delno cenitev, ker je bil cenilec površen in si tudi ni dobro ogledal vsega, pa tudi mogel ni, saj se vse kar je zamaknjeno sploh še ni videlo, dokončno cenitev bodo opravili na servisu, ko bo avto narazen. Zadaj je kr precej zbit, zamaknjeno do zadnjih vrat.
Sedaj pa pravno vprašanje. Zavarovalnica menda poplača nekaj za manj vrednost vozila pri večjih poškodbah, menda pa samo do 3 let starosti avta. Moj je 3,5 let star.
Druga, še bolj važna stvar pa je, da je povzročitelj povzročil prometno nesrečo iz malomarnosti, za to je dokaz že to, da ni zaviral, in tudi izjava da je štelal radio, to pa ve tudi drugi udeleženec. Vremenske razmere so bile čisto v redu, cesta je bila popolnoma suha, bilo je delno oblačno in hladno. Vidljivost je bila odlična, sonca ni bilo da bi koga slepilo, promet je bil povprečno gost, ura pa pol dvanajstih.
Verjetno se boste vprašali zakaj pišem šele en teden po nesreči. Preprosto zato, ker sem šele zdaj nekako prišel k sebi. Prvih nekaj noči po nesreči je bilo zame katastrofalnih. Spal sem 3 ure, ostalo pa nočne more. Zbujal sem se redno ob 3 ponoči ali nekaj čez zaradi zelo "živih" sanj, nočne more .... sanjal sem da sem v avtu, vozim in .... bum in to ne vedno na isti način, enkrat je bil avto, drugič tovornjak, v glavnem, nisem si mislil, da je to sploh mogoče, da ena taka mini nesreča tako vpliva na človeka. Po nekaj dneh sem moral k zdravniku po pomoč, sedaj sem na pomirjevalih, da sploh spim, stanje se izboljšuje in upam da bom kmalu dober.
Kdo mi bo povrnil trpljenje, odškodnino za to? ker je povzročitelj to storil iz malomarnosti, je verjetno odgovoren za to, kakšna tožba, kateri odvetnik?
Moja teorija pa je: povzročitelj je direktor ene firme, zelo zaposlen človek, stalno en telefon (videl in slišal po nesreči) in ni hudir, da je med vožnjo najbrž telefoniral, dajal radio potiho (od tod njegova izjava o štelanju radija) in enostavno ni pazil na cesto. Zame je to malomarnost. Na sliki pa se vidi njegova zavorna pot 20cm, tik pred trkom za pol gume, kaj nej si druzga mislim, da bi vsaj nekaj metrov potegnil špure, tako pa nič, na polno

A mam kaj možnosti za odškodnino?