Napisal/-a nebivedu Sr okt 22, 2003 7:31 am
Posedovanje konoplje za osebno uporabo je z zakonom (ZPPPD) prepovedano. Gre za prekršek in ne za kaznivo dejanje.
Kdor v nasprotju s predpisi poseduje konopljo (v kolikor mu je dokazano, da poseduje konopljo z namenom prodaje gre za kaznivo dejanje) se kaznuje za prekršek, za katerega je določena denarna ali zaporna kazen. In sicer: 50.000 do 150.000 tolarjev ali zapor do 30 dni.
V primeru, da gre za posest majhne količine prepovedane droge za enkratno uporabo, pa lahko sodnik za prekrške odredi denarno kazen od 10.000 do 50.000 tolarjev ali zapor do 5 dni.
Skladno z določbami zakona o prekrških se sme mileje kaznovati tisti storilec prekrška, ki ima v posesti manjšo količino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo, če prostovoljno vstopi v program zdravljenja uživalcev prepovedanih drog ali socialno varstvene programe, ki jih potrdita zdravstveni svet ali svet za droge.
Storilcu prekrška se prepovedane droge odvzamejo brez plačila odškodnine ne glede na to ali so bile njegova last ali pa jih je imel le v posesti.
Prvi odstavek 196. člena KZ določa: "Kdor…zaradi prodaje…hrani ali prenaša…substance ali preparate, ki so razglašeni za mamila, se kaznuje z zaporom od enega do deset let."
Glede na to, da hramba in prenašanje pomenita hkrati tudi posedovanje, gre torej pri posesti konoplje z namenom prodaje za kaznivo dejanje, z zagroženo kaznijo zapora (1-10 let).
Izjemoma je posest konoplje dopuščena s posebnim dovoljenjem. In sicer:
a) v znanstveno-raziskovalne in učne namene, vendar le z dovoljenjem Ministrstva za zdravstvo;
b) za prehrambene in industrijske namene, le na podlagi dovoljenja ministrstva pristojnega za kmetijstvo.
Gojene konoplje (razen navadne konoplje) je kaznivo dejanje na podlagi 196. člena KZ in sankcionirano z zaporno kaznijo od 1- 10 let zapora.
»Uživanje mamil in psihotropnih substanc zakonsko ni prepovedano. Glede na temeljno človekovo pravico do zasebnosti, tega zakon tudi ne more prepovedovati. Ljudje lahko z lastnimi življenji operiramo svobodno, dokler ne posegamo v zasebnost drugih, škodujemo družbi kot celoti in državi.« (MNZ, bilten, 1/1998, st. 22).
Samo uživanje konoplje neposredno zakonsko ni prepovedano. Vendar je potrebno upoštevati, da ima uporabnik med uživanjem konopljo še vedno v svoji posesti (npr. do polovice pokajen zvitek konoplje). Zato ga doleti sankcija za prekršek nedovoljene posesti manjše količine prepovedanih drog za enkratno lastno uporabo (10.000 do 50.000 tolarjev ali do 5 dni zapora). Uživanje je tako posredno prepovedano, čeprav ni izrecne prepovedi uživanja.
Glede na to, da konoplja lahko povzroča lažjo psihično zasvojenost, je potrebno opozoriti na Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, ki določa, da se osebi, ki je zasvojena s katerekoli psihotropno snovjo ali mamilom (npr.: alkohol) in je zaradi tega vpliva storila prekršek, lahko izreče poleg kazni tudi varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov (seveda na podlagi izvedenskega mnenja), če je nevarnost, da bo storilec prekrške ponavljal. Če se taka oseba noče zdraviti ali se izmika izvrševanju tega varnostnega ukrepa, gre za nov prekršek, ki se kaznuje z zaporom do 30 dni.
Kazenski zakonik (KZ) v 197. členu opredeljuje kot kaznivo dejanje kakršnokoli omogočanje uživanja prepovedanih drog. Posebej omenja napeljevanje k uživanju ali dajanje mamil in psihotropnih substanc za uporabo ter dajanje na razpolago prostorov za uživanje. Predvidena kazen je zapor od treh mesecev do petih let.
V primeru, da je nekdo omogočal uživanje mladoletniku (oseba do 18 let) se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. Enaka kazen doleti osebo, ki je to kaznivo dejanje storila proti več osebam.
Vožnja pod vplivom tetrahidrokanabinola (THC), je prepovedana. Kršitev prepovedi se kaznuje za prekršek z najmanj 90.000 tolarji (ali s kaznijo zapora) in s 5-7 kazenskimi točkami.
Ob zelo razširjeni uporabi konoplje je posebnega pomena učinek na posameznikovo zmožnost vožnje in upravljanja s stroji. Številne študije učinkov konoplje na psihomotorične funkcije in analize prometnih nesreč, pri katerih so pri voznikih odkrili sledove THCja in/ali alkohola, niso dale doslednih rezultatov. Najpomembnejši vidik je, kako dolgo po zaužitju bo konoplja najverjetneje učinkovala na sposobnost vožnje. Daljši reakcijski čas in spremenjena percepcija, manjša čuječnost in zmožnost obdelovanja informacij pomenijo, da konoplja lahko oslabi zmožnost vožnje še dve do štiri ure po tistem, ko jo je posameznik pokadil (do maksimalno osmih ur). Po poročilih lahko sklepamo, da uporabniki konoplje pogosto precenijo učinek konoplje na njihovo sposobnost vožnje in pogosto vozijo počasi in z veliko mero koncentracije, medtem ko posamezniki pod vplivom alkohola navadno precenijo svoje sposobnosti za vožnjo. Vseeno ne smemo pozabiti na dejstvo, da je bil v 80% primerov, ko so pri udeležencih v prometnih nesrečah v plazmi našli sledove THCja, prisoten tudi alkohol.
V primeru, da voznik pod vplivom THC alkohola itd...) povzroči prometno nesrečo, mu preneha veljati vozniško dovoljenje (ne glede na do tedaj dosežene kazenske točke). Seveda mu je izrečena tudi zgoraj navedena denarna (ali zaporna) kazen in kazenske točke.
Izjema: v primeru, ko tak voznik s prometno nesrečo povzroči le neznatno materialno škodo, njegovo vozniško dovoljenje ostane v veljavi.
LP
Nebivedu
P.S. Ljudje dejte že opustit tele zadeve. Sploh pa ne met tega v avtomobilih.