Študentski s.p.

Priporočamo vam branje članka študentski s.p.. Študent lahko ustanovi popoldansko obliko s.p. in pri tem ohrani status študenta, če s.p. ne predstavlja njegove glavne dejavnosti. To pomeni, da mora poleg podjetniške dejavnosti, ki se smatra za dopolnilno dejavnost, opravljati tudi drugo glavno dejavnost, kar je v tem primeru študij.

Študent, ki odpre popoldanski s.p. ohrani status študenta, saj ta preneha veljati le, če sklene delovno razmerje. Ker pa s.p. predstavlja obliko samozaposlitve, študent izgubi nekatere pravice, ki izhajajo iz statusa. Po Pravilniku o subvencioniranju bivanja študentov tako izgubi pravico bivanja v študentskem domu, prav tako izgubi morebitno štipendijo in odvisno od pravil posameznega študentskega servisa tudi pravico do dela prek študentskega servisa. Poleg tega ga tudi starši ne morejo več uveljavljati kot vzdrževanega člana pri dohodnini.

Slabost odprtja dopolnilne dejavnosti v primerjavi z delom prek študentskega servisa je tudi kar nekaj dodatne birokracije, ki je pri študentskem delu ni, in vodenje lastnega računovodstva. Slednje predstavlja kar nekaj ur "neprijetnih" opravil letno ali pa plačilo določenega zneska za opravljanje storitev računovodskemu podjetju.

Prednost je v tem, da si podjetnik lahko znižuje davčno osnovo, torej dobiček z uveljavljanjem stroškov za nakup različnih delovnih pripomočkov, stroškov, ki nastanejo pri opravljanju dela in podobno. Seveda pa je, kot že rečeno, tovrstna oblika s.p. enakovredna klasičnemu s.p., kar pomeni, da lahko študent v tem primeru opravlja tudi večje posle.

Pomembno dejstvo pa je, da z zadnjimi spremembami študentski "popoldanski" s.p. ni več tako ugoden kot nekoč. Minimalni mesečni fiksni stroški namreč tudi če ne delate nič, znašajo slabih 110 evrov mesečno. Tu pa so še stroški vodenja bančnega računa ter morebiti stroški računovodstva.