DragonForce je napisal/-a:lizard je napisal/-a: Jaz sem doživel enkrat ali pa dvakrat, le da drugič ni bilo tako "zanimivo".
Izgledalo je pa tako - kar iznenada sem se prebudil, čeprav sem še vedno spal - se pravi um je bil buden, telo pa je še vedno spalo. Oči sem imel zaprte, a sem hkrati lahko videl celotno sobo oz. sem si jo verjetno samo domišljal a izgledala je zelo resnično. Najhujše je bilo, da nisem bil zmožen premaknit ničesar, prav nobenega dela telesa (od tu ime paraliza), ozračje v sobi je bilo pravtako grozno - temnovijočno, kot nevihntni oblaki ponoči, srce je začelo udarjat na polno, nakar mi pade na pamet, da je to lahko t.i. spalna paralizia o kateri mi je enkrat že pravil kolega in sem kasneje tudi bral o njej na spletu. Rešitev je da se popolnoma umiriš, bolj paničariš slabše bo. In to sem tudi storil in od tu naprej je izkušnja postala celo v neki obiki prijetna, zanimiva, razburljiva. Potem sem začutil da se dvigujem nad posteljo, začelo se je nekakšno lebdenje, nato sem se premaknil desno in počasi začel pristajat ob postelji - v tistem pa se mi zbudi tudi telo - torej se dokončno zbudim - in ležim negibno na postelji. Počasi probam premakniti vsak ud, da ugotovim če vse funkcionira, in sledi olajšanje, da je vse po starem.
Pa to lahko doživi vsak ali je pogojeno s čim?
Sem že pozabil če je s čim pogojeno (msilim da imajo narkoleptiki večjo verjetnost, da se jim zgodi), podatki so sicer različni, na wiki piše, da so raziskave dale rezultate med 20 in 60 procenti, sicer pa veselo branje - http://en.wikipedia.org/wiki/Sleep_paralysis
ni dober občutek
Se pa tudi meni zadnje čase ne dogajajo tako pogosto kot včasih. Najbolj "grozno" je, ko veš vnaprej kaj bo, ne ko se nekaj že zgodi in se spomneš da si nekje že videl. Enkrat na nekem sestanku sem potiho kakšno sekundo pred profesorico govoril do besedice isti stavek. Kot v grozljivki 
