Če te starši uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana, nimaš splošne olajšave za rezidente, vrjetno pa tudi nobene druge ne. To pomeni, da je tvoja neto letna davčna osnova = 1500€. Izračuna se 16% od 1500€ in dobimo 240€. To pomeni, da moraš plačati 240€ dohodnine.

Če te pa starši ne uveljavljajo, pa imaš splošno olajšavo za rezidenta, in se od teh 1500€ odšteje 2800€. Dobimo neto letno davčno osnovo v višini 0€. 16% od 0 = 0. To pomeni, da je tvoja dohodnina = 0€. To pomeni, da dobiš nazaj vso akontacijo, torej 1000€.

Ampak ne kapiram. Mene je mati uveljavlja, kot vzdrževanega družinskega člana. V celem letu sem zaslužil cca XXXX evrov pa nisem še nikoli plačal dohodnine, tudi v preteklih letih jo nisem. Gledal sem samo na to, da nisem prekoračil 400 evrov na mesec.
Kako je zdej to?

...........................................................................................................


Kopirano iz drugega foruma:
Hej!

Najprej bi te rad opozoril, da je dohodnina izjemno specifično vprašanje, odvisno od številnih podrobnosti pri vsakem posamezniku, in da se na žalost včasih pojavljajo razlike med davčnimi uradi, ko pride do interpretacije določenih predpisov. Zato boš najbolj zanesljiv odgovor dobil, če se obrneš na davčni urad, pristojen za kraj tvojega stalnega prebivališča, oziroma na generalni davčni urad ( ki je nadrejen posameznim davčnim uradom ).

V primeru, da ne boš dobil zadovoljivega odgovora, se lahko obrneš na nas in ti bomo, če se bo le dalo, pomagali prepričati davkarijo, da spremeni mnenje v takšno mnenje, ki bo v tvojo korist.

Predlagam ti, da zahtevaš mnenje v takšni obliki, ki je dokazljivo -> npr. prek e-maila. Na ta način se je mogoče izogniti dvoumnostim glede odgovora oziroma celo zanikanju, da bi podali tak odgovor.

Pri izračunu dohodnine ti lahko pomaga TESTNI izračun dohodnine, dostopen na http://edavki.durs.si/OpenPortal/Common ... h_Odm.aspx -> gre zgolj za testni izračun, zato odgovore preveri pri davčnem uradu.

---------


Akontacija predstavlja plačilo vnaprej predvidene dohodnine. To pomeni, da se bo na koncu leta oziroma naslednje leto, ko se bo izračunalo, ali in koliko dohodnine moraš plačati, pogledalo, koliko akontacije si plačal med letom. Če bo znesek akontacij večji od zneska dohodnine, ki ga moraš plačati, boš dobil razliko povrnjeno, ker si plačal Če bo znesek akontacije nižji, boš moral doplačati razliko. Akontacija se odvede v višini določenega odstotka od posameznega nakazila -> če delaš 20ur po 5€/uro in si torej zaslužil 100€, potem ti študentski servis, ko ti nakazuje denar, nakaže samo 75€ oziroma 77.5€ , razlika do 100€ pa gre davčnemu uradu kot akontacija -> torej šteje se, da si zaslužil 100€, čeprav v tistem trenutku dobiš nakazano samo 77.5€.


Kako pa se izračuna dohodnina?


Najprej se pogleda, katere obdavčljive dohodke je imela oseba v preteklem koledarskem letu. Tako se pogleda tudi dohodek iz dela prek študentskega servisa. Pogleda se, koliko znaša ta dohodek. Recimo, da si z delom prek študentskega zaslužil 4000€ ( pri tem ni važno, koliko od tega se ti je odtegnilo kot akontacija -> važno je, da se šteje, da si zaslužil 4000€, ne glede na to, da si zaradi akontacije ( 1000€ oziroma cca 25%) dobil na račun samo cca. 3000€ -> akontacija postane pomembna šele čisto na koncu ).

Najprej se od teh 4000€ odštejejo stroški. Država oziroma davčna uprava reče, da ker si imel pri delu oziroma pridobivanju tega dohodka določene stroške, da ne obdavčila vsega zaslužka, ampak bo odštela znesek stroškov.

Obstajata dve vrsti stroškov -> normirani in dejanski stroški.


Normirani stroški znašajo 10% nakazil(a). Gre za to, da država reče, da v povprečju ima študent stroške z delom prek študentskega servisa v višini 10% dohodka iz dela prek študentskega servisa., zaradi česar teh 10% ne bo obdavčenih. Pomembno je, da se vsakemu posamezniku prizna teh 10% normiranih stroškov, in mu ni treba ničesar dokazati, da si imel toliko stroškov.

Poleg normiranih stroškov lahko uveljavljaš tudi dejanske stroške. Razlika pa je v tem, da moraš dokazati, da si imel te stroške. Več o dejanskih stroških,..., zveš, če kontaktiraš davčni urad. ker je postopek dokaj kompliciran, ponavadi študentje uveljavljamo samo normirane stroške.


To pomeni, da bomo od teh 4000€ najprej odšteli 10% ( torej 400€ ), kar pomeni, da nam ostane 3600€.



Ko smo to naredili, odštejemo še POSEBNE olajšave, torej olajšave samo za ta dohodek. Zakon o dohodnini daje t.i. študentsko olajšavo oziroma olajšavo za dohodke iz dela prek študentskega servisa študentom in dijakom, ki izpolnjujejo določene pogoje, določene v 3. odstavku 113. člena Zakona o dohodnini 2 ( ZDoh-2 ). Če izpolnjuješ pogoje za olajšavo v celem koledarskem letu, je znesek olajšave 2800€. Če izpolnjuješ pogoje samo del leta ( npr. si imel status samo 3/4 leta ), potem imaš olajšavo v sorazmerni višini ( npr. 3/4 od 2800€ = 2100€ ).

Recimo, da imaš olajšavo v višini 2100€ -> v tem primeru bomo od tistih 3600€ odšteli teh 2100€, kar pomeni, da smo trenutno pri 1500€.


Okej. teh 1500€ predstavlja davčno osnovo za dohodke iz dela prek študentskega servisa.

Po istem postopku se pogleda tudi za druge dohodke ( npr. če imaš stanovanje, pa ga oddajaš drugim in dobivaš najemnimo, se isto pogleda za najemnino ; ali pa za dohodke iz delovnega razmerja ; ... ).

In potem se vse te davčne osnove za vse dohodke skupaj seštejo in dobiš letno davčno osnovo.


Od tega zneska se potem odštejejo "splošne olajšave", torej olajšave, ki niso namenjene za posamezne vrste dohodkov ( kot je npr. študentska olajšava ), ampak nasploh za vse dohodke. Olajšave tega tipa so splošna olajšava v višini 2800€, ki jo ima vsak rezident, ki ga drugi ne uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana; olajšava za vzdrževanega družinskega člana ( npr. če bi ti skrbel za kakšnega otroka, bi ga lahko uveljavljal kot vzdrževanega družinskega člana )


Potem bi od letne davčne osnove ( 1500€ kot osnova za dohodke iz dela prek študentskega servisa + še davčno osnovo za ostale dohodke, če si jih imel ) odšteli olajšave, ki jih imaš. Po tem, ko bi to odšteli, bi dobili znesek, in ta znesek = NETO LETNA DAVČNA OSNOVA.


Potem se aplicira dohodninska stopnja ( za študente je to praviloma 16% ) na to davčno osnovo oziroma se pogleda, koliko znaša 16% od tega zneska ( neto letna davčna osnova ). Ta vrednost, ki ustreza 16%, predstavlja DOHODNINO ( drugo ime za dohodnino je davek na dohodek ).

Sedaj pa se pogleda, koliko so ti med letom akontirali ( akontacija je ne le pri dohodku iz dela prek študentskega servisa, ampak tudi pri delovnem razmerju, delu prek avtorske pogodbe ) , in ali je ta znesek večji ali manjši od zneska dohodnine, ki so ti jo izračunali.


Če dokončava zgornji primer -> če te starši uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana, nimaš splošne olajšave za rezidente, vrjetno pa tudi nobene druge ne. To pomeni, da je tvoja neto letna davčna osnova = 1500€. Izračuna se 16% od 1500€ in dobimo 240€. To pomeni, da moraš plačati 240€ dohodnine. Ker so ti med letom odtegnili 1000€ akontacije, dobiš nazaj razliko, t.j. 760€.

Če te pa starši ne uveljavljajo, pa imaš splošno olajšavo za rezidenta, in se od teh 1500€ odšteje 2800€. Dobimo neto letno davčno osnovo v višini 0€. 16% od 0 = 0. To pomeni, da je tvoja dohodnina = 0€. To pomeni, da dobiš nazaj vso akontacijo, torej 1000€.




------------------

In še čisto zadnja stvar -> ali ti trgajo akontacijo, če si izredni dijak? Akontacijo od nakazila za delo prek študentskega servisa se odvede, če 1. ne izpolnjuješ pogojev za posebno olajšavo ali 2. če izpolnjuješ pogoje, pa je znesek posameznega nakazila večji od 400€ .

To pomeni, da če znesek nakazila ne bo večji od 400€, da se ti bo odtegnila akontacija le v primeru, da ne izpolnjuješ pogojev za posebno olajšavo. Zakon o dohodnini je dostopen na http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp? ... vilka=5013 , poglej si 3. odstavek 113. člena. Ali se to lahko uporabi tudi za izobraževanje odraslih oziroma ali imaš ti pravico do posebne olajšave?

Predlagam ti, da si prebereš http://www.svetovalnica.com/klepetalnic ... 59258dbf9f oziroma tisti odgovor od špele.. Potem kontaktiraj davčni urad, pristojen za kraj tvojega stalnega prebivališča, poveš, kje se šolaš, in vprašaj, ali imaš ti to posebno olajšavo. Ta odgovor skušaj dobiti v pisni obliki, npr. prek e-maila.



To je zaenkrat to. Če te še kaj zaniam in ti ne bodo znali odgovoriti na davčnem uradu ali pa ne boš zadovoljen z odgovorom, sporoči.

Lp