Krvi še nikoli nisem daroval. Sem pa že nekaj časa čutil, da enostavno to moram storiti, že zaradi dobrega občutka, da lahko komu rešiš življenje, če že ne kaj drugega...
No, torej sem se zgodaj zjutraj odpravil na Šlajmerjevo prvič dati kri. Doma sem pojedel sem nekaj kruha in spil en sok.
Moram priznati, da sem se včasih kar bal igel, danes na srečo ne več. Eino neugodno mi je bilo, ker nisem vedel, kaj me čaka. V glavnem, naredim teste, vse je bilo ok in grem končno, da mi vstavijo zadevo. Čez nekaj minut, ko si mi puščali kri, pa me je obšla slabost (medicinsko temu pravijo kolaps). Še zdaj ne vem zakaj oz. zaradi česa. Kar naenkrat sem občutil slabost in omotico. Seveda so takoj prekinili in me obrnili z glavo navzdol. Krvi ni bilo zadosti, saj je mora biti za predelavo najmanj 4dcl. Bilo pa je ni toliko. V glavnem, "zajebal" sem. Zdravnica je rekla, da za prvič to ni nič nenavadnega in so me zopet prijazno povabili, naj spet pridem. Že zaradi najredkejše krvne skupine AB, ki je včasih res primanjkuje. No, še vedno sem slab, pa je minilo že 12 ur, vendar sem cel dan v pogonu.
Normalno, da bom spet poskusil, pa upam, da se drugič to ne bo ponovilo, sicer pač očitno nisem človek za to.
Kakšne izkušnje imate vi?
ops:
Ne vem, kako mu je to ratalo...
