Če pogledamo naše življenje vse poteka po istem kopitu. Leto za letom dokler ne ostarimo in pristanemo pod listjem. S to razliko, da so si včasih znali vzet čas zase in svoje bližnje.
Dandanes tega ni več. Obstaja samo še Služba, nakupovanje, delo doma za službo, šoping, encelkup nervoze, pospravljanje, ležanje in počiwanje.
In tako vsak dan z malenkostmi odstopanji. 1x na leto si vzamemo čas za ‘dopust’. Ko je tega konec se vrnemo zopet v službo kjer moramo delati nekaj časa dvojno pred in po dopustu.
In tako dalje vsako leto eno in isto. Menjamo samo lokacije.
Ne moremo ubežati temu. Smo novosodobni sužnji potrošniškega trga. Delati čim več, nakupovati čim več, tempo življenja prestavljen na 120 km/h, druženje in ostale duhovne vrednote pa so zapostavljene.
Ujeti smo v ritmu sodobnega sveta. Tudi če hočemo ubežati temu ne moremo kajti celotna populacija deluje tako. Brez službe si dandanes v dveh treh mesecih lahko na cesti, brez bližnjih. Zato si primoran delati in vmes najti še dodaten vir zaslužka.
Potrebno si je uredit osnovne življenske vrednote. Včasih je bilo to hiška ali kmetija narejena s posojilom ‘fabrke’ ali kakega drugega vira. Ostalo je prišlo samo od sebe počasi.
Včasih je bila nuja : druženje in igranje z otroci, svež pečen kruh iz krušne peči, osnovne potrebščine, vse se je delalo počasi…
Danes je nujen že avto, mobitel, internet, računalnik in vse to najboljše seveda kdor si lahko privošči. Da o stanovanju in cenah ne govorimo.
Povprečno 2 sobno stanovanje stane 22 mio sit. 91.804,37 EUR.
Povprečna plača znaša : 800 eur.
To je = 20 let dela ob tem da damo 400 eur vsak mesec na stran za stanovanje. In z 400 euri moramo preživeti skozi mesec.
Seveda se tako ne da živeti in je potreben kredit. Zapufaš se za 20 let imaš golo stanovanje potrebno ga je še opremit. 20 let življenja delaš samo za stanovanje. Leta minevajo, staraš se, otroci rastejo….
Začaran krog. Življenje ti je ušlo mimo. Star si 40 50 let. Celo življenje si delal za 50 kvadratnih metrov, avto na 4 kolesih in materialne dobrine.
In tako pač je. Vsakdo se mora znajti po svoje. Vendar resnica je kruta. Nekateri imajo srečo in imajo bogate starše, so podedovali stanovanje oz. kaj drugega. Ostali, ko pa začenjamo iz 0 pa je težko.
Ta slika galeba zadnjič na morju me je spomnila na vse to in prisilila k razmišljanju.
Včasih bi dali vse, da bi zamenjali včasih vlogo galeba. Odleteli kamor bi nam pasalo in bili svobodni.
AaAaAAaAaA moj galebeeeeeee teeeebe gledam s tobom letimmmm
