dodajam.....

http://www.radiokrka.com/07/Regijskanov ... fault.aspx

http://www.lokalno.si/2011/05/08/61629/ ... zivljenje/

damjan je napisal/-a:dodajam.....

http://www.radiokrka.com/07/Regijskanov ... fault.aspx

http://www.lokalno.si/2011/05/08/61629/ ... zivljenje/

uživi življenje, kaj ti čem rečt..

da začnem....
kot je bilo povedano tam kjer sem prilepil linke,me sedaj v maju čaka že 16 operacija (ne 15) kjer mi bodo z desnega kolena odstranili 8 vijakov,kar nekaj žice,ki je držala pogačico in pa ploščo z 12 vijaki iz desne goleni...ker pa sem imel stegnenico ob nesreči 12cm skrajšano in kost dobesedno v prahu,so mi to takrat sanirali s fixaterjem s katerim so mi v 42 dneh nogo dobesedno podaljšali za 5.5 cm,desno pa so mi skrajšali za 2.5 cm,da so nekako polovili linijo in dolžino obeh nog.....ker pa so kite ostale skrajšane,mi bodo pravtako v tej operaciji ki me čaka sanirali stopalo in desne prste,saj mi kite ne dovoljujejo določenih gibov s prsti....

če povzamem....

počutim se super,ovir dobesedno nimam nobenih razen te da malenkost šepam na desno nogo,brez bergel hodim skoraj vedno zdj zadnje 3 mesece,edino na kakšne daljše relacije jih še vzamem....

če se vrnem nazaj in pomislim,kako je bilo govora o možni amputaciji desne noge,kako je obstajala verjetnost da mogoče nikoli več nebom normalno hodil.....lahko rečem da sem se rehabilitiral maximalno.....in se skoraj da vrnil v normalno življenje...
res pa je,da če nebi imel tako velike volje,tako velike psihične odpornosti,prijateljev,družine.......mi nebi uspelo....
zase sem zmagovalec na celi črti,življenje zajemam z veliko žlico in res maximalno iskoristim vsak dan posebej...

in da se še malo pohvalim.....letos je za mano že 500 km....NA KOLESU......tako da....kjer je volja tam je moč...in to še kako drži.....

NAJ SE NE SLIŠI MOJE PISANJE KOT PRANJE MOZGA ALI KOT SOLJENJE PAMETI ....RAD BI LE,DA VAM JE MOJA ZGODBA V PODUK IN OPOZORILO,KAJ SE NAM LAHKO V SEKUNDI PRIPETI.......A POT NAZAJ LAHKO TRAJA ZELO ZELO DOLGO...

Zvečer pa še naložim slike od preteklih operacij in fixaterjev opisanih v prvem stavku..

lepo pozdrav

V soboto sem bil na prireditvi Naj se ne zgodi...lepo da si predstavil svojo izkušnjo. Mislim da je marsikdo razmislil pri sebi Želim ti čimboljše okrevanje

Glede Damjana:svaka mu čast.Kako leto ali mal več nazaj sva se neki dogovarjala da bo prišel po neko robo v Lj. (kosi mašine za benija) in mi pravi kje se bova dobila?'Pa pravim da sem jaz pri Soči doma in če ve kje to je in valda mi tip pravi "itak da vem,saj so me tam učil hodit" no in pridem jaz tja in seveda model na berglah pa sem ga samo še vprašal "motor??" pa pravi ja in mi je blo vse jasno....Jeba je tole sam dobro da se je končalo takole.

Že 2008 sem videl slike od motorja in sem prebral že vsaj trikrat celo temo in poslušal odajo na radiju krka z erjavcem in mi zmeraj ena solza uide. Mislm ej... dobr si da si zdržov in vse premagov. Hvala bogu da si mel prjatle pa družino ker brez tega verjetno nebi nobenmu uspelo. Ras ganljiva zgodba. Šivi se bojo poznali ampak si vsaj živ in hodiš.

Ravno zaradi tekšnih zgodb me motorji ne zanimajo. Imam dva tomosa pa še tedva prodajam.


Srečno

no evo...tako nekako izgleda fiksirana stegnenica:





takole pa izgleda fixater za podaljševanje stegnenice (v mojem primeru za dobrih 5 centimetrov)

skopusnik je napisal/-a:V soboto sem bil na prireditvi Naj se ne zgodi...lepo da si predstavil svojo izkušnjo. Mislim da je marsikdo razmislil pri sebi Želim ti čimboljše okrevanje

hvala za lepe želje... kot pravim,želim le predstaviti kako hitro se ti življenje obrne na glavo in kako dolga je pot,da se vrneš nazaj...

čare je napisal/-a:Glede Damjana:svaka mu čast.Kako leto ali mal več nazaj sva se neki dogovarjala da bo prišel po neko robo v Lj. (kosi mašine za benija) in mi pravi kje se bova dobila?'Pa pravim da sem jaz pri Soči doma in če ve kje to je in valda mi tip pravi "itak da vem,saj so me tam učil hodit" no in pridem jaz tja in seveda model na berglah pa sem ga samo še vprašal "motor??" pa pravi ja in mi je blo vse jasno....Jeba je tole sam dobro da se je končalo takole.

hvala ti čare...se spomnem tistega dne v živo ko sva se dobila tam pred Sočo:)

wow za takle mors met ze kr zelodec gledat..

Sam se vozil motor kake 3 leta nazaj se (tudi kawasakija, supersport razred). Zdaj pa nic vec sem ga prodal, ko sem enkrat za las usel hudi nesreci (nebi bila moja krivda) od takrat se nisem usedel na noben zares pravi motor, sem pa tja sem na skuterju do trgovine to je pa vse .

Cim boljs se pocajti!

Pozdravljeni dragi prijatelji.

Že dolgo je minilo od mojega zadnjega javljanja... upam da niste mislili,da me več ni med živimi..... o ja...pa še kako sem živ....

Vglavnem...
nebom dolgovezil...
Še vedno sem na bolniški...od 15.3.2008... še vedno me sestavljajo in še vedno traja moja rehabilitacija...
4.7.2012 sem imel 17-o operacijo po vrsti... pa še kakšna me čaka... sem pa že proti koncu s tem vsem....

Počutim se super... nekako pravijo da sem fenomen glede na vse poškodbe...Hodim brez bergel... malo še kdaj pošepam....ampak glede na vso diagnozo sem super.
Začel sem se ukvarjat s cestnim........ kolesarstvom in tle sem nekako najdu tisto kar mi je nekoč nudil motor...
Na motorju še nisem sedel od nesreče...kljub temu da še eden stoji v garaži (od očeta)... gledam jih zelo rad...grem na Grobnik.... ampak vožnja me pa nekak ne privlači več....
Ker ko pomislim koliko gorja sem dal čez.... mislim da sem nazorno opisal v mojem prvem postu tukaj in da je bilo razvidno iz slik...

Nekaj se je nabralo tudi slikovnega gradiva.... glede na to da ste iz moje teme navajeni na marsikaj,vam tudi te slike nebi smele priti do živega...


Nekako tako je zgledalo po eni od operacij :












No to je bila le ena od mnogih ki so ovekovečene in vtisnjene v spomin....


Potem sem imel vse od nesreče velike probleme s prsti na desni nogi....vse kite mi je konkretno vleklo nazaj....in posledicno sem imel vseh 5 prsov na nogi konkretno deformiranih....
Vse to me je zelo omejevalo pri hoji...obuvanju....in pri vseh podobnih stvareh...

Stvar je zgledala nekako takole:



In ker mi je moj Glavni operater v UKC Profesor dr. Matjaž Veselko rekel,da se zadeva da sanirati in popraviti....sem seveda takoj bil za....


Nastalo je nekaj takšnega:










ko ti poberejo šive:



In ko se začnejo stvari komplicirat....Ko začne odmirat tkivo....ko se pojavi nekrecija:

Objavljena slika


Objavljena slika


In potem ko se stvari začnejo obračat na bolje.... Ko se končno začne stvar celit:







Sedaj je zadeva zaceljena.... in se praktičn oskoraj nič ne vidi.... je pa bila tole ena od težjih operacij....tudi kar se rehabilitacije tiče....predvsem bolečine v prstih so bile kar hude....

Pa potem znova operacija stegnenice....




Ko črpajo naravni juice iz tebe:):)


To je nekako to kar se je v zadnjem letu dogajalo z mano.... še me kakšna operacija čaka v prihodnosti...predvsem imam še kup železja za pobrat ven iz obeh nog...

Na kratko če povzamem.....

-cca 230 dnevov v bolnišnici
- 9 mesecev na invalidskem vozičku
- število šivov ki so jih pobrali iz mene se bliža številki 350
- 17 operacij
- čez 80 ur narkoze

Yeba je tole ampak kot vidimje tebi to nekaj "vsakdanjega" tko da se enkrt svaka cast da tole jemljes tako na izi

kapo dol za voljo in trplenje. Tudi sam sem temo prebral nekajkrat in ne predstavljem si kaj vse doživljaš. Lahko ti samo zaželim čimprejšne popolno okrevanje ( če bo to sploh mogoče ) in uresničevanje ciljev, ki jih imaš v planu. Pa pogumno naprej in uživaj sleherno minuto svojega t.i. drugega življenja.

lp

A si nor.. Ko te naslednjič srečam, pridem do tebe, pa ti stisnem roko, ker, da tole daš skozi moreš bit pa res pravi "BIK". Vsaka ti čast!

Hvala vsem za pozitivne in vzpodbudne besede:)

Kaj naj rečem...Situacija v kateri sem se znajdu v trenutku lahkjo rečem,da je nekaj kar si ne želiš niti v sanjah... poruši se ti čisto vse,kar naenkrat si popolnoma odvisen od drugih in praktično nisi zmožen opravljati stvari ki so bile prej za zdravega človeka samoumevne in sila enostavne.... Kar naenkrat ti vse postane konkreten logistični zalogaj.... od rehabilitacij.... operacij....hoje... hoje po štengah....da o bolečinah in intenziteti le teh sploh ne izgubljam besed....

Ampak vedno ko mi je bilo hudo....vedno ko sem bil popolnoma na tleh in ko po neuspešnih in slabih rezultatih rehabilitacije več nimaš volje za nadaljevanje....ko pomisliš tudi na to da bi najdu nekje eno možnost da se vržeš kje s kakšnega balkona ali škarpe..... kljub podpori vseh ki so mi in ki mi še vedno stojijo ob strani........TEŽKO JE TO.... in ne želim prav nikomur,da mora kdaj skozi to,kar sem moral jaz....tudi tisti najhujši sovražniki....

In prav vsi tej vaši posti tukaj....in na različnih drugih forumih,kjer sem pravtako delil svojo zgodbo....velikokrat sem jih pozno v noč prebiral s solznimi očmi.... in ko prideš do zavedanja da te ljudje podpirajo....da ti želijo dobro.... in da so s tabo....takrat se zaveš da se je vredno potrudit....da solze ne pomagajo prav nič.... in da moraš stisnt zobe takrat ko je najhujše....

Najbolj pomembno pa je to da sem kar se tiče psihičnega počutja vso zadevo konkretno dobro prenesel...od tukaj tudi vso to moje pozitivno razmišljanje....brez jamranja.... in brez slabe volje...

Tukaj sem....to je pomembno... ostalo so pa samo nijanse,....

Da pa nebom samo groznih slik lepil tukaj.....pa še nekaj slik... katere so nastale v preteklem letu....

Ko s trdo voljo in trudom zmoreš tole:







Prilezem večkrat tukaj gor... 20 km v eno smer od domače hiše... s tem da je 16 km konkretnega vzpona....

No in pol sm najdu veselje v cestnem kolesarstvu....Nabavu kolo.... in zdj več ni ovir zame.....
Ko se spravim...jih 50 km pade kot za šalo....

In ja....po vsem tistem kar sem imel.....







In zapomnite si vsi ki to prebirate....
SAMO S TRDO VOLJO,TRUDOM IN LASTNIM PREPRIČANJEM SE DA ITI SKOZI VSE TEGOBE IN TEŽAVE,KI NAM JIH NAMENI ŽIVLJENJE....ALI SKOZI VSE TISTO ZA KAR SMO KRIVI SAMI...TAKO ALI DRUGAČE....

HVALA TI !

damjan

Kapo dol. Lahko si res inspiracija VSEM NAM. Drzi se!

Vsaka čast. Me kar noge zabolijo, ko berem temo (nisem vsega prebral, dovolj pa). Da ima človek po vsem tem še voljo, mora biti res močen. Močno srce. Verjamem, da si preživel ogromno muk, prav tako tvoji bližnji, ampak vidiš - zdaj si (skoraj) kot pred nesrečo! Eh, brezveze nakladam. Prvi stavek je čisto dovolj. Me veseli, ko preberem tak vzpodbuden konec od samega ponesrečenca.

stari moj, vsaka ti čast!

Ko berem to, se mi zdijo vsakdanji problemi nepomembni v primerjavi s tem, kar ti premaguješ. Vsaka ti čast!