Ups, čist pozabu na tole... Naj vam torej po skoraj enem letu predstavim še zadnji kos potovanja...:
Od Rima je pot vodila po AC do Neaplja, tu se atmosfera naenkrat spremeni, živahnejši promet in občutek, da te vsii grdo gledajo

, pogled na Vezuv:
Pod Vezuvom se nahajajo Pompeji, tu sem bil že tretjič, a je vedno znova zanimivo, antika v živo, kot bi bile hiše stare 50 in ne 2000 let, povsod sledovi antične vsakdanjosti, lahko se nasloniš na 2000 let star šank in si predstavljaš, kako je nek Marij Klavdij skupaj z oštirjem preklinjal Jupitra in Oktavijana...:
Dokaz, da so bili Rimljani tudi osebnostno na visokem nivoju, ponujajo pompejanski grafiti, ki so glede na starost enostavno fascinantni:
Samo nekaj najbolj mastnih primerov:
Arphocras hic cum Drauca bene futuit denario. Tukajle je Arfokras dobro fukal z Drauco za 1 denarij. Najbrž napisal kaj navihan mlajši brat od Arfokrata ali pa ljubosumnež, ki je imel rad Drauco...
Virgula Tertio suo: indecens es. Virgula svojemu Terciju: potrebnež si! Virgula ni bila edina, ki jo je Tercij imel rad...
Myrtis bene felas. Mirtis, dobro fafaš! Evo, tega sem hotel videti v živo, se pozanimal kje se nahaja, ga končno našel, nato pa mi je zmanjkalo baterije, tako da se bo treba v Pompejih še enkrat ustaviti, pi*da sem bil jezen.
Imela sva že dovolj kulture in starin, zato sva Neapelj izpustila in šla naprej proti Sorrentu in Amalfitanski obali.
Nisem imel nobene predstave, kako bi to izgledalo, začudenje je bilo popolno:
Sorrento, nekoč mondeno letovišče, danes pa prej zbirališče angleške in nemške srednje klase, s fantastično lego, a omejenim dostopom do morja
Bikinke direkt 100 m pod parkiriščem:
V Lonelyju je pisalo, da v Sorrentu ni možno dobiti poceni nastanitve, vendar so se pošteno motili: 2 km od centra mesta se nahaja avtokamp z eno najlepših leg v Evropi in dovolj prostora, cena 30€ za dve osebi, sicer drago za kamp, ampak povsem dostopno za povprečnega Slovenca, tole je bil večerni pogled direkt iz šotora:
Tisti "stolp", ki se spušča proti morju, je v bistvu dvigalo med plažo in hotelom... Kamp ni imel takega lifta, bilo je precej daleč in strmo za iti peš, žena je šla skočit v vodo (meni sonce in voda ne dišita kaj prida.), jaz pa sem vmes vrgel na žar dva krmenatlca in si odprl mrzlega Morettija, kaj češ boljšega...
Kemp je imel tudi menzo z odlično ponudbo in presenetljivo nizkimi cenami, prava napolitanska pica za 5€ in pivo Moretti 0,33 za 1,80€, za 20€ sva se najedla in napila kot pujsa.
Naslednji dan pa na drugo stran hriba:
Otok Capri:
Cesta je vsekana v skalovje, ozka in vijugasta, zato 20-kilometrska pot traja več kot eno uro:
Razgledi so nepozabni:
Žal tukaj navaden motorist povsem "popuši", praktično se je nemogoče ustavit in parkirat avto, parkirišča so v teh skalah največje bogastvo. Ne preostane drugega, kot da se neprekinjeno voziš tja in nazaj. Alternativa so izleti s kombijem iz Sorrenta, tam so predvidene tudi postanki v mestecih.
Tako. Pot nazaj je bila precej ekspresne, ustavila sva se edinole v Assisiju v Umbriji. Ta dežela me je zelo presenetila, kljub relativno južni legi je delovala povsem severnjaško, urejeno, umirjeno, s posebno arhitekturo in lepo naravo, pravi skriti biser:
Prespala sva v še enem lepem kempu in se zjutraj odpravila proti domu, na zadnjo fotko sem ujel tale mrliški voz na osnovi MB CLS, brez zajebancije:
Čez dva meseca pa spet nekam odrinemo, a še ne vemo točno kam.