Prijetno utrujeni in polni tisov smo si po kar napornem pohodu (na srečo je bilo za letni čas presenetljivo hladno, le dobrih 20°C, običajno so temperature v tem času med 30-40°C) privoščili obilno kosilo v tradicionalni gostilni, se ustavili v filmskem muzeju s kulisami kavbojskega mesta (v kraju Kanab in neposredni okolici so posneli več 100 vesternov), nato pa smo se odpravili proti 300KM oddaljenem Las Vegasu. Pot nas je na kratko peljala še skozi zvezno državo Arizono, skozi majhna mesteca, kjer naj bi še sedaj aktivno prakticirali poligamijo, kar je na zunaj videti predvsem po hišah, ki so po velikosti večje celo od slovenskih…
Pozno popoldne smo slabo uro vožnje pred Las Vegasom naredili še manjši obvoz skozi park Valley of the Fire, ki je ime dobil po ognjene rdečih barvah skal, ki so najbolj izrazite v sončnem zahodu. Zopet smo malo premigali svoje noge, jaz pa sem z uporabo GPS-a v labirintu skalnatih kanjončkov ter z malce sreče lociral še t.i. Fire Wave, ki pa je bil po ogledu pravega »Wave-a« res le njegova precej slaba kopija. Turistka iz Nemčije, ki sem jo tam srečal je bila zato precej nevoščljiva ko sem ji omenil, da sem bil pred nekaj urami na pravem, saj je tudi ona že večkrat neuspešno poskušala dobiti dovoljenje, a se je morala zadovoljiti s to slabo kopijo.
večja slikca v naslednjem prispevku (tukaj jo namreč odreže
)
Ob sončnem zahodu smo nato zapustili ta park in se odpeljali proti »mestu greha«. V skladu z najino tradicijo je v avtoradiju zaigral CD Elvisa Presleya in ob zvokih »Viva Las Vegas« smo se mimo znaka »Welcome to fabulous Las Vegas« pripeljali v bližnji hotel in casino Hooters, kjer smo prespali naslednji dve noči. Zakaj prav ta hotel? Kako naj se kot moški in še Gorenjc za povrh uprem sobi za 12$ na noč 100m od središča dogajanja v Las Vegasu, in to v hotelu, ki se hvali, da imajo njihove natakarice in hostese največje joške?!?
