Wow! Hudo, super fotke in pa zelo dobri opisi.. Pismo..kaj me prime da bi šel pogledati to čudo en dan.

Sreda:

Za današnji dan smo imel v načrtu le eno – Crater Lake – eno najglobljih in tudi najlepših jezer na svetu, ki je nastalo v kraterju vulkana Mazama pred le kakšnimi 7700 leti. Jezero je znano po svoji živi temno modri barvi, ki pa pride do izraza predvsem v lepem, sončnem vremenu, kot smo ga imeli pretekli dan.

A zjutraj smo se ponovno prebudili v oblačen in deževen dan, za dobro voljo je poskrbel le lep Camaro na parkirišču motela. Ta model je postali zelo priljubljen v zadnjem letu in je nekako prevzeli vlogo, ki jo je pred tem imel Ford Mustang


Do jezera nas je ločila le ura vožnje in kmalu smo se začeli vzpenjati (jezero leži na nadmorski višini 1900m), če hitreje kot cesta pa se je vzpenjala višina snega ob cesti. Kmalu je višina presegla višino našega avtomobila in začeli smo se počutit kot v snežnem tunelu. Če ne verjamete…


Ko smo se pripeljali do parkirišča je po naši stari navadi začel padati – sneg! Na srečo ne veliko, tako da smo lahko skočili ven in se malo pokepali in poslikali,


Nato smo se šli igrat v »Visitors center«, kjer smo pogledali tudi film o nastanku jezera in o indijanskih legendah, nakupili malo spominkov, ta starejša pa se je naučila svoje prve angleške besede ob igri z Rangerico. Kasneje smo zopet poskusili srečo zunaj, saj je za trenutek skozi oblake celo pokukal kakšen žarek sonca,



a takoj za tem je zopet začelo snežiti, zato smo se odpravili nazaj v dolino. Za popoldne sva predvsem za najino najstarejšo imela majhno presenečenje kot nagrado za njeno res lepo obnašanje na letalu in na vsej poti doslej. Peljala sva jo v manjši zabaviščni park, kakršnih smo potem videli še veliko po vsej Ameriki. Tovrstni »centri za zabavo« so najpogosteje sestavljeni iz nekaj karting prog, avtomobilčkov ali čolnov za »zaletavat«, baseball vadbišča, atraktivnega igrišča za mini golf in velikega notranjega prostora z restavracijo, ogromno fliperji in podobnimi igrami (vožnja motorjev, avtov, ..) ter še z ogromno igralnic/plezalnico za manjše otroke, vse to pa se pogosto uporablja za rojstne dneve, šolske nagradne izlete,... Vstopnine ni, se pa plača vsaka vožnja posebej, ugoden paket večih iger ali pa se kupi pavšal za cel dan ali za določen čas.

No naša ta velika je pri 4 letih nora na kot ona pravi »formole«, bodisi kot voznica pri manjših ali kot sovoznica pri kar precej hitrih go-kartih, tako da smo v teh treh tednih mislim da ene 6-7 krat zavili tudi v tovrstne parke. Tako pa to izgleda:


Jaz sem se prvič v življenju poizkusil v baseballu in so me žogice tako prerešetale, da sem komaj živ prišel ven, od 20 žogic pa me je ena celo zadela v palico.

super. komaj čakam nadaljevanje

kakšna prenočišča izbirate? hrana?

četrtek-sobota

Naslednje tri dni smo preživeli ob pacifiški obali Oregona, kjer nam je bilo tokrat naklonjeno še vreme. Po precej napornih prvih dnevih (v štirih dneh smo prevozili skoraj 2000 km) smo si za 300km obale vzeli tri dni in se počasi premikali od ene do druge peščene plaže. Otroka sta uživala v »peskovnikih«, kopali pa smo se raje v notranjem bazenu hotela, saj temperatura kljub soncu ni presegla 15°C. Prvi dan smo imeli celo sonce, tudi naslednja dva dneva pa se nas je dež izogibal, kar je drugače na tej obali prava redkost, saj je to drugače eno najbolj deževnih področij v Ameriki. Stalen veter z morja pa je idealen za spuščanje zmajev in tudi zaradi tega smo dve noči prespali v kraju Rockaway Beach, saj so prav ta konec tedna priredili festival spuščanja zmajev, ki smo si ga z zanimanjem ogledali. Dovolj besed, naj raje govorijo slike:

leseni most:


obala:












Rockaway Beach






Cannon Beach

fantastično

kapo dol res ti zavidam. me pa nekaj zanima.si šel mogoče prek kake agencije ali je blo vse v lastni režiji? in če je bilo kako si/kje si planiral/rezerviral . (letalske karte, hoteli oz. moteli, rent-a-car in podobno)? lahko mogoče kak link prpopaš da se bom lažje orientiral. moja velika želja je it v ameriko in bi se stvojo pomočjo malce orientiral kako in kaj. sicer sem našel neko agencijo (interconti) ki organizira takšne roadtripe, ampak me zanima če se da v lastni režiji kaj ceneje prit skoz? hvala za vsak namig

fantom je napisal/-a:kapo dol res ti zavidam. me pa nekaj zanima.si šel mogoče prek kake agencije ali je blo vse v lastni režiji? in če je bilo kako si/kje si planiral/rezerviral . (letalske karte, hoteli oz. moteli, rent-a-car in podobno)? lahko mogoče kak link prpopaš da se bom lažje orientiral. moja velika želja je it v ameriko in bi se stvojo pomočjo malce orientiral kako in kaj. sicer sem našel neko agencijo (interconti) ki organizira takšne roadtripe, ampak me zanima če se da v lastni režiji kaj ceneje prit skoz? hvala za vsak namig

šli smo sami, v lastni režiji, dejansko nama načrtovanje poti pomeni že pol veselja. Organizacija za ZDA ni problematična, preko interneta lahko rezreviraš vse, bom pa spodaj skopiral en moj odgovor na podobno vprašanje, ki sem ga pred kratkim dobil na PM:

rezervacije so še najmanjši problem, preko spleta imaš npr. strani hotels.com, expedia.com ali pa booking.com, kjer imaš na voljo ogoromno ponudb hotelov/motelov, potem pa še tripadviser.com, kjer so ocene kakovosti hotelov. Čeprav.... če bi bil brez otrok bi rezerviral samo prvi dan ter kakšno velemesto, mogoče narodni park ter Las Vegas (kjer so popusti preko neta največji), drugo pa bi sproti iskal za spat glede na to, kje bi zvečer pristal, pri tem pa si lahko pomagaš z knjigicami s kuponi, kijih dobiš na večini črpalk in restavracij - tako za info poglej na spletne strani http://www.roomsaver.com in http://www.hotelcoupons.com kako to zgleda.

budget? govoril bom za zahodno obalo, ki jo sedaj po treh potovanjih kar dobro poznam, vzhod je baje malenkost dražji /a so letalske karte cenejše, zato je verjetno skupaj tam-tam).
Mi smo tokrat malo bolj zapravljali, redno jedli v restavracijah in na sploh ne ravno pazili na denar, tako da nas je vse skupaj (z letalsko karto ter z vsemi izdatki) brez šopinga prišlo 4600€ (2 odrasla+2 otroka) - se pravi 1000€ na teden plus letalske karte. Prejšnjič nas je za štiri odrasle in enega dojenčka prišlo podobno - cca 1100€ na teden plus karte, tako da je le za naju bilo skoraj pol ceneje.

cene:
-nočitve med 15-90$ (10-65€) na sobo, vedno soba z dvema zakonskima postljama, lastno kopalnico & WC ter v 2/3 primerov še zajtrk. Večinoma pa so bile cene okoli 50-60$ (35-40€) na sobo.
-hrana: tokrat smo prvič manj uporabljali fast-foode in več restavracije, pa sploh ni bilo veliko dražje. V Fast foodih se lahko naješ za 5-7$ (3-5€), v restavracijah pa recimo za 8-14$ (6-10€) na osebo. Hrana v trgovinah (kruh, namazi, mleko, prigrizki.. ) stane kot pri nas, vsi moteli imajo ali mikrovalovko v sobi ali pa možnost uporabe v recepciji za pripravo recimo corn-flakes ali podobnih mlečnih stvari zvečer ali zjutraj. Mi smo npr. s sabo vzeli kar cel kg Čokolešnika, pa smo ga vsi jedli...
bencin: cena cca 1$/l, kar je 0,7€ na l, a poraba večine terencev, enoprostorcev okoli 10l/100km, navadnih nekaj manj. Zato pa so razdalje velike, tako da kar nanese, mi smo v treh tednih porabili za 500€ bencina.
avto: veliko variant, najbolj se splača najem iz Evrope, ker vključuje že vsa zavarovanja, tako da z malce iznajdljivosti smo za srednje velik terenec (Kia Sorento) plačali 23€ dan, vse vključeno + neomejeno voznikov in en poln tank. Za manjši avto bi verjetno plačal vsaj 20€ na dan tako da je vprašanje, če se splača (pri naši prtljagi pa tako ni bilo možno manjšega...). Cestnin na zahodu ni (z nekaj izjemami - mostovi v San Franciscu, nekaj bljižnjic v okolici LA).

nedelja-ponedeljek
Naslednja dva dni smo preživeli v Portlandu - največjem mestu v državi Oregon. Portland velja za enega najbolj evropskih mest v ZDA, z razvejenim sistemom javnega prevoza (v širšem območju centra je tudi brezplačen) in na desetinami kilometrov lepo urejenih kolesarskih stez. Avto smo tako prvič na potovanju pustili v hotelski garaži ter se s tramvajem odpravili v center, nazaj pa smo ob lepi sprehajalni poti ob reki prišli kar peš. Mesto je tudi odlična »šoping« destinacija, ker tako kot v celem Oregonu nimajo prometnega davka, v okolici mesta pa je tudi veliko Outlet centrov, kjer so recimo izdelki blagovnih znamk Levi's, otroških Osh Kosh in podobnih dobijo kakšnih 5X ceneje kot v Sloveniji. Portland je tudi dobro založen s športnimi trgovinami, ne nazadnje je tam sedež verig Nike in Columbia, ki ima v centru mesta tudi tovarniško trgovino.
Od znamenitosti nam je najbolj ostal v spominu otroški muzej, ki otrokom omogoča, da se igrajo odrasle. Ima veliko tematskih sob, ki so posnetek dejanskih situacij – npr. trgovina, restavracija, gradbišče, gledališče, … kjer otroci lahko prosto delajo stvari, ki jih drugače lahko le gledajo. Starejša je tako uživala v vlogah pevke, trgovke, natakarice, …, mlajši pa v tem, da je lahko vse, kar je hotel, zmetal po tleh…

adamovc najlepša hvala za pomoč, maš u dobrem če boš kj v okolici velenja. drugače pa z največjim veseljem berem tvoje poste ker si kar predstavljam kako kruzam po cestah zahodne obale v kaki stari ladji

torek-četrtek
Na polovici našega potovanja smo tri dni preživeli v redko naseljenem osrednjem in vzhodnem Oregonu ter zahodnem Idahu. Drugih turistov skoraj nismo srečali, še posebno tujce v teh krajih vidijo zelo poredko, zato smo med domačini spet zbujali več pozornosti. Še posebno ta mali je redno šarmiral tetke in strice v restavracijah, trgovinah in hotelih, da so si ga kar podajali od rok do rok. Privoščili smo si tudi dva boljša hotela z notranjimi bazenom in džakuzijem, o čemer je sanjala predvsem naša štiriletnica, tako da smo vzeli še malo dopusta pred napornim zadnjim tednom potovanja..

Takoj vzhodno od Portlanda je soteska druge največje ameriške reke – Columbia river Gorge, ki je znana predvsem po množici slapov, ki padajo v reko. Sprehodili smo se do najbolj znanih – Multnomah Falls, ki so sestavljeni iz dveh slapov, še posebno markanten je zgornji slap, ki meri v višino kar 165m. Do tja je speljana lepa sprehajalna pot z mostičkom čez spodnji slap.




Nato smo se peljali okoli najvišje goro države Oregon, ognjenika Mt. Hood, a se nam je vrh skrival v oblakih, zato pa smo lepše videli še višji zasnežen ognjenik Mount Adams, ki pa že leži v sosednji državi Washington.


Glede na to, da smo bili zopet v bližini gora seveda nismo uspeli še petič na tem potovanju ubežati sneženju, tokrat nas je zasnežilo na poboču Mt. Hooda ob mogočni koči Timberline Lodge, ki je tudi izhodišče za istoimensko smučišče, ki kot edino smučišče v ZDA obratuje celo leto. Koča je znana tudi iz večih filmov, predvsem iz filma The Shining z Jackom Nicholsonom, ki se je cel dogajal v njej.


Pokrajina v tem osrednjem in vzhodnem delu Oregona je večinoma prerijska kot iz indijanskih filmov, z neskončnimi travniki, peljali smo se tudi skozi več indijanskih rezervatov, kjer se še prosto sprehajajo konji


ter še nekaj utrinkov iz parkov, kjer smo si privoščilo tudi daljše (uro do dve) sprehode po neokrnjeni naravi:
Smith Rock Canyon


Painted hills:





Ogledali smo si še muzej, posvečen poti Oregon Trail, po kateri je še pred železnico skoraj pol milijona ljudi v pol leta prehodilo preko 3000 km v iskanju boljšega življenja na zahodu.

V muzeju je bilo precej Amišom podobnih obiskovalcev


in s hčerko sva celo našla pravo zlato – baje da bi za to dobila eno Coca-Colo…

To pa je barvitost tam na sliki proti Washingtonu si ujel celo par NLPjev

Prečudovite slike in še lepša pokrajina.

Kar nadaljuj s potopisom in dodatnimi slikami, bom z zanimanjem spremljal nadaljevanje.

RaVeN je napisal/-a:Prečudovite slike in še lepša pokrajina.

Kar nadaljuj s potopisom in dodatnimi slikami, bom z zanimanjem spremljal nadaljevanje.

Se strinjam, zelo zanimiv potopis.

Danes malce več teksta in manj slik (obljubim, da bo pa potem jutri ravno obratno), z malce ozadja, ki bo bolje pojasnilo dogajanje naslednjih nekaj dni. Po enem tednu uživanja v Oregonu je bil namreč na vrsti malce drugačen dan. Na začetku potopisa sem napisal, da nam je slabo vreme s sneženjem preprečilo obiska mesta duhov Bodie, ki je bila ena od stvari, ki sva si jih z ženo najbolj želela videti (že pred šestimi leti nama je vreme prav tako preprečilo obisk), poleg tega pa je snežni vihar odnesel tudi moje smučanje na enem od boljših ameriških smučišč Mammoth Mountain, ki se tudi v svetovnem merilu redno uvršča med 10 najboljših smučišč na svetu za spomladansko smuko.

Radovednost nama vseeno ni dala miru in ob malce boljši vremenski napovedi sva poklicala v Bodie in izvedela, da so sedaj odprli cesto povsem do kraja. Tudi na smučišču so za vikend napovedali lepo sončno vreme. Kaj storiti, načeloma sva bila celo pot zelo fleksibilna in sva lahko pot prosto prilagajala našemu počutju in vremenskim razmeram, a za v torek zjutraj smo imeli težko pridobljeno dovolilnico za ogled Wave-a, ki se ji seveda ne bova odpovedala, tako da v ponedeljek zvečer smo morali biti v bližnjem Kanabu. Ostalo je bilo vse prilagodljivo - pa poglejmo Google Maps:


Najhitrejša je pot po avtocesti mimo Salt Lake City-a in je dolga 1100 km / 11h vožnje (skrajno desna). Če bi naredili ovinek in se ustavili še na slanem jezeru Boneville, znanem po podiranju hitrostnih rekordov z avtomobili in motorji, bi pot trajala 1250km / 12:30h (to je bila tudi prvotno načrtovana varianta). Če pa se namesto proti jugovzhodu odpeljemo proti jugozahodu ….obiščemo še Bodie, Mammoth Mountain in se potem čez Death Valley odpeljemo proti Kanabu, pa pride…
Auč – 1900km in 21h vožnje?!? V treh dneh skupaj z ogledi? Kako bosta otroka to zdržala? Bomo vsi skupaj preveč utrujeni od vožnje in na koncu sploh ne bomo mogli uživati v lepotah? Bomo potem v torek sploh sposobni hoditi nekaj ur po vroči puščavi do Wave-a?

A po drugi strani - kdo ve, kdaj bomo spet v teh krajih? In konec koncev sva še mlada, bova že preživela. In razdeljeno na tri dni je to samo dobrih 600km na dan, nič posebnega za nas. Pa tudi Google Maps zagotovo pretirava pri času, saj po puščavi lahko voziš precej hitreje (kar se je izkazalo za resnično, dejansko smo rabili le kakšnih 17h vožnje namesto 21h). Otroci – kaj pa če se velik del poti peljemo ponoči, ko otroka tako spita v avtu?

In tako smo se odpeljali proti jugozahodu, skozi pustinje jugozahodnega Idaha, vzhodnega Oregona in zahodne Nevade vse do meje s Kalifornijo, kjer smo malce po polnoči našli hotel, oddaljen le še uro vožnje od Bodie-ja. S tem, da smo se do 12h kopali v bazenu, potem bili do 3h popoldne v bližnjem zabaviščnem parku, se vmes še eno uro igrali na otroškem igrišču v edinem kraju v Nevadi v krogu 200km,


se tam še obilno najedli…: Vse skupaj pa od treh popoldne do nekaj čez polnoči naredili 800km, od tega le polovico po avtocestah. Za lažjo predstavo – kot da bi bil se ob 3h popoldne še kopal v Portorožu, šli nato v Postojnsko jamo, se še obilno najedli in šli spat v…..Prago?!?

Ob tem moram pohvaliti otroka, ki sta tako kot celotno pot vse potrpela brez problema in zadnje 4h vožnje (500km!) mirno spala v svojih stolčkih, ter nato naprej v hotelu do jutra.
Ali nama bo naslednji dan v tretjem poskusu res uspelo priti do mesta Bodie http://en.wikipedia.org/wiki/Bodie,_California ?

Vsa cast, dobro vzgojene otroke imas. Koliko sta stara? Moj triletnik se pritozuje ce mora kam dlje kot iz Kranja v Ljubljano

ggorenc je napisal/-a:Vsa cast, dobro vzgojene otroke imas. Koliko sta stara? Moj triletnik se pritozuje ce mora kam dlje kot iz Kranja v Ljubljano

otroške pesmice, pravljice in risanke delajo čudeže. Drugače pa sta stara 1 in 4,5 let.

Bodie

Kljub lepi napovedi in soncu v dolini, je nebo postajalo vedno bolj črno, bolj smo se bližali 2554m visoko ležečemu Bodie-ju. Z ženo se zato nisva upala veseliti vse dokler nismo zapeljali skozi tokrat odprto zapornico, kjer so naju ustavili pred dvema tednoma in se nato po nekaj kilometrih makadama ustavili na parkirišču pred mestom. Bodie, here we are – in čeprav je kmalu začelo celo malo snežiti (nič posebnega za Bodie, v povprečju kar 303 dni na leto temperatura pade pod 0°C), nas to ni moglo ustaviti in z dobro voljo smo pregnali tudi oblake in čez kakšno uro se je prikazal celo sonček. Sedaj pa končno čas za obljubljene slikice:























Mnenja popotnikov na tujih forumih so si enotna – obstaja veliko t.i. Ghost town-ov v Ameriki, a Bodie je le eden in z njimi se v popolnosti strinjava. Samo na kratko – »Ghost town«je ime za kraje, iz katerih so se prebivalci zaradi različnih razlogov odselili ter so na redko naseljenem zahodu ZDA zelo pogosti, predvsem tam, kjer so v obodbju zlate mrzlice od 1850-1900 našli določeno rudo (zlato, srebro, baker, …), število prebivalstva je hitro naraslo na tudi 10.000 prebivalcev, a po nekaj letih je običajno rude zmanjkalo in prebivalci so odšli iskat bogastvo v naslednji vroč kraj. Večina teh mest je danes ali povsem uničena in je ostalo le še nekaj zidov ali pa so preživela kot turistične znamenitosti in so se v nekdanjih hišah naselile prodajalne s spominki in restavracije (Na koncu potovanja smo se le dve uri pred Los Angelesom ustavili v najbolj obiskanem tovrstnem mestu Calico in ob srečanju trum japonskih turistov v očitno povsem umetno obnovljenem mestu nama je šlo kar na smeh in smo raje hitro pobegnili naprej v LA, saj ima še to moderno velemesto več duše kot tisto »staro mesto«). Na prejšnjih obiskih pa tudi na tem sva imela možnost videti tako prve kot druge in čeprav je bilo vsako po svoje zanimiva, je Bodie razred zase. Tukaj jim je dejansko uspelo ohraniti mesto takšno, kot je bilo pred stotimi leti (v trgovinah so na policah izdelki, na katerih se je nabral prah in pajčevine, na razpadajočem hotelu še reklame o ugodni ceni, …), lahko se prosti sprehajaš po njegovih ulicah a po drugi strani srečaš le nekaj drugih podobnih duš in v vsem mestu je le en majhen muzejček z enim Rangerjem, ki skrbi, da se obiskovalci držijo pravila, da se lahko vsega dotaknejo, a ničesar ne odnesejo ali spremenijo.

čudovito.... , kaj se lahko po teh zapuščenih stavbah prosto sprehajaš?

Prečudovite slike
Res neverjetno, brez besed