Napotki za špricanja:
Preveri pogoje brizganja
Previsoka temperatura površine substrata ali delovnega prostora lahko povzroči mehurjasto površino premaza. Nasprotno pa lahko prenizka temperatura povzroči ujetost topila v premazu, zaradi česar bo površina premaza meglena. Primerna delovna temperatura je od 20 do 23 stopinj Celzija, vendar pa moramo ta podatek vedno preveriti v tehničnih informacijah navedeno drugače.Čeprav so odzračevalni sistemi potrebni za odstranjevanje nevarnih hlapov in kapljic barve iz delovnega okolja, lahko prevelika hitrost zraka pihne delce nečistoče na mokro površino. Vsak delec prahu v prostoru ali vlaga vplivata na končni izgled filma. Na prostem ne smemo brizganja nikoli izvajati v zelo vetrovnih, meglenih in deževnih razmerah.Neprimerne
za brizganje pa so lahko tudi slabo filtrirane ličarske delavnice. Z uvedbo in vse večjim uveljavljanjem vodnih premazov je postal delež vlage v zraku še pomembnejši
dejavnik. Preveč vlage lahko ovira izhlapevanje in sušenje, medtem ko lahko premalo vlage ovira pravilno razlivanje barve. Za zračno brizganje se navadno priporoča od 40- do 70-odstotna zračna vlaga
Mešalni postopki
Moderni premazi so lahko eno ali dvokomponentni. Pri nekaterih je za ustrezno aplikacijo potrebno dodati topilo, pri drugih ne. Enokomponentne barve se mešajo samo na zahtevano viskoznost, medtem ko se dvokomponentne mešajo s trdilcem, bodisi volumsko ali utežno. V obeh primerih je za pravi premazni učinek potrebna natančnost. Vsi ti podatki bi morali biti navedeni v tehničnih informacijah. Iztočno čašo (to je čaša, ki se meri viskoznost.čaša ima določeno vsebino in določen fi luknje kjer izeka barva.po času izekanja iz te čaše vemo pravo viskoznost) vedno uporabljamo pri natančno določeni temperaturi materiala. Temperaturne spremembe vplivajo na viskoznost barve (ta upade, ko temperatura naraste, in naraste, ko temperatura upade). Če barvo zmešamo pri eni, brizgamo pa pri drugi temperaturi, lahko to povzroči neželene rezultate.
Upravljanje tlaka tekočine in zraka.V navodilih izdelovalca barv dobimo podatke za nastavitev tlaka tekočine in zraka, ki ju potrebujemo za zračno brizganje, vendar pa ti podatki veljajo samo kot nasvet oziroma vodnik.
Najboljši način priprave brizgal ne opreme je opisan v naslednjih korakih:
• Najprej preverimo, če je oprema za brizganje čista.
• Pištolo za brizganje priključimo na kompresor oziroma na cev za zrak.
• Preverimo vhodni tlak na kompresorju; ta naj bi znašal od 7 do 8 barov.
• Preverimo zračni tlak na brizgalni pištoli; ta naj bi znašal med od 2 do 4 bare, odvisno od tega,kateri material apliciramo.
• V posodo za barvo ali lonček na pištoli vlijemo barvo(pametno je uporabiti cedilo, ki se da dobiti v trgovni).
• Zdaj smo pripravljeni na preverjanje razpršenega snopa barve. S hitrim prehodom sprožene pištole prek kosa belega papirja ali kar tona, lahko vizualno preverimo porazdelitev barvnih kapljic, ki mora biti prek celotne dolžine snopa enaka.
Prav tako nabrizgamo dva statična vzorca, enega vertikalnega, da preverimo morebitne nepravilnosti in drugega horizontalnega, da preverimo porazdelitev materiala skozi šobe, ki mora biti enaka ali rahlo usmerjena proti centru.
• Zdaj smo pripravljeni na brizganje. Če med brizganjem opazimo, da prihaja iz pištole premalo ali preveč barve, pretok barve temu primerno povečamo ali zmanjšamo. Pri novi nastavitvi moramo ponovno preveriti snop barve. Zračni tlak nastavimo, kolikor je mogoče nizko, da še dosežemo potrebno razprševanje. Zakaj?
Čeprav proces razprševanja temelji na visokih hitrostih zraka, lahko prehiter zračni oblak barve udari na površino in se od nje odbije. Veliko kapljic barve se zato ne more usesti na površino in nastane megla, ki jo pogosto vidimo v ličarskih delavnicah. Če uporabimo pretirano visok zračni tlak, se količina barve, ki doseže
površino, zelo zmanjša. To povzroči izgube in nastanek meglice onesnaženega zraka, ki se pri neprimerni ventilaciji pozneje usede na pobarvano površino.
Preveč razpršen zrak poleg tega pospeši tudi izhlapevanje topila in posuši delce barve, preden ti dospejo na površino. Delno posušeni delci barve se razlijejo nepravilno in rezultat je pomarančasta površina.
Tehnika brizganja
Pištolo moramo ves čas brizganja držati približno od 15 do 20 cm od delovne površine. Najprej začnemo premikati pištolo in šele nato sprožimo sprožilec – tako se na začetku izognemo preobilni debelini mokrega filma. Pištolo moramo držati
pravokotno na delovno površino.Obračanje zapestja, pregibanje roke v komolcu ali vrtenje pištole naredi obilen nanos na sredini in skromen na zaključkih zamaha. Vsak naslednji prehod pištole mora prekriti najmanj 50 % prejšnjega nanosa barve. Normalna hitrost prehoda pištole je 0,8 m/sek. Za pokrivne premaze je priporočena dimenzija šobe od 1,2 do 1,4 mm. Šobe dimenzij od 1,7 do 1,8 mm in več se uporabljajo za brizganje temeljev in kitov.
Vzdrževanje brizgalne pištole
Zračna pištola morala biti po uporabi temeljito izprana s primernim topilom. Razpršilno glavo moramo odstraniti in previdno očistiti. Pregledati moramo tudi zunanjost šobe in preveriti, če ni prišlo do njene poškodbe ali zamašitve z barvo. V nobenem primeru ne smemo pištole pustiti v vedru s topilom. Običajno pištol ne razstavljamo v posamezne komponente, saj jih s tem lahko poškodujemo. Gibljive dele pištole po končanem čiščenju natremo s kapljico posebnega tekočega maziva.
veliko uspeha pri brizganju
