Ker v mojem Nissanu dobrega naslona za roko ni bilo, saj je v osnovi bil plastičen in zaradi tega zelo neudoben, saj se niti nasloniti nisi mogel udobno sem se odločil, da ga odmontiram in na hitro oblečem v nekaj bolj udobnega.

V orginalu je pokrov naslona za roko takšen sicer v bež barvi kot notranjost ampak brez oblazinjenja.

Še spodnji del pokrova.

Pokrov naslonjala sem nato pobrusil z grobim brusnim papirjem, da sem dobil boljši oprijem podlago za kasnejše lepljenje gobe.

Na pobrušeni in očiščeni pokrov sem nato nanesel neostik lepila, ki sem ga imel pri roki, ga lepo razmazal po celotni površini in gor nalepil 2cm debelo gobo, ki bo kasneje služila kot podloga usnju za boljše udobje.


ko sem gobo prilepil sem ob strani višek gobe lepo obrezal z olfa nožem in nekako določil obliko-obline.


Nato sem odrezal večji kos izmerjenega usnja in lepo oblazinjeno plastiko za naslon roke ovil v usnje iz treh delov ter ročno zašil. Usnje sem na notranji strani zalepil s sekundnim lepilom, nato pa namestil okrasni pokrov, ki pokrije notranji del, tako da se lepljeno usnje ne vidi ko se pokrov odpre.Za ročno šivanje sem se odločil iz dveh pogledov in sicer, da bi se šivi ujemali s šivi prestavne ročice,ročice ročne zavore in kasneje tudi volana ter strojno šivanje ni prišlo v poštev, ker se mi je usnje preveč gubalo zaradi gobaste podlage in nikakor nisem mogel dobiti pravilno obliko.

Takole izgleda končni izdelek.Barva usnja se ujema z zgornjo barvo armaturke, ki je temno siva ter z volanom,prestavno ročico in ročno zavoro. Sledijo še samo usnjeni sedeži bež barve katere bom dal šivati mojstrom.





Sledi še obnova volana, ki je gumijast in uničen 242 tisoč km!
lp