nebivedu je napisal/-a:IN TO JE TISTO, KAR JAZ GOVORIM, SERVISNI INTERVALI SO PREDOLGI, OLJA PA ŠE VEDNO PRESLABA IN POTEM PRIDE DO TEGA!!! Sam nebi na novem avtu imel nikoli servisnega intervala na 30.000km, ker vem, da se bo to zgodilo na kateremkoli avtu, ker olja ne zdržijo tega.
HOLLAND je napisal/-a:nebivedu je napisal/-a:IN TO JE TISTO, KAR JAZ GOVORIM, SERVISNI INTERVALI SO PREDOLGI, OLJA PA ŠE VEDNO PRESLABA IN POTEM PRIDE DO TEGA!!! Sam nebi na novem avtu imel nikoli servisnega intervala na 30.000km, ker vem, da se bo to zgodilo na kateremkoli avtu, ker olja ne zdržijo tega.
S tem se jst glih ne bi strinju. Res je, da tega intervala ne bi zdržalo vsako olje ampak eno kvalitetno polnosintetično olje lahko komot prenese 30000 km. Drgači je pa pomoje to bolj problem filtra kot olja, ker če zamenjaš olje filtra pa ne je skor isto kot če nč ne bi zamenju.
Oilsludge oz. »black death« se je začel pojavljati že v '80 letih, v večjem obsegu pa leta '97 in '98. V teh letih je avtomobilska industrija pod pritiskom zniževanja škodljivih emisij in zmanjševanju porabe goriva (Euro III norma je stopila v veljavo leta 2000. Slučaj?) v avtomobilih zvišala delovne temperature v motorjih (in s tem povečala izkoristek). Višja temperatura pa je hkrati pomenila, da so se produkti izgorevanja v valjih lažje vezali na olje, in to se je hitreje obrabljalo. In ne glede na to, da je bilo olje že zaradi višjih zgorevalnih temperatur bolj obremenjeno, pa so proizvajalci avtomobilov v tem obdobju servisne intervale še občutno podaljšali (od 5000km sredi osemdesetih let, do tudi 30000km danes).
Usedline so posledica združevanja produktov zgorevanja (saje, voda, ...) v večje kepe. Te kepe se nato usedejo na površine motorja, ter tako ovirajo pretok in packajo filter olja. Zoper temu pojavu so bili za avtomobilska olja razviti aditivi kontrole kontaminacije. Ti aditivi ohranjajo kislost olja, ter preprečujejo aglomeracijo (vezanje večjih delcev v olju v kepe). Po načinu delovanja ločimo dve vrsti aditivov, detergente in disperzente. Detergenti polarnim substancam v olju preprečujejo da bi tvorili kisline (vežejo se z snovmi v olju), disperzenti pa napadejo trdne delce v olju, ter jim preprečujejo vezanje med seboj.
Ti aditivi se med delovanjem porabljajo (razlog, da olje postaja črno), in ker jih v olju ni neskončno, jih zaradi že prej omenjenih višjih temperatur ter podaljšanih servisnih intervalov začne primanjkovati in se enostavno začne pojavljati oilsludge.
Olja v avtomobilski industriji v grobem ločimo na dve skupini. Na mineralna in sintetična olja. Slednja zadnje čase izpodrivajo mineralna in polsintetična olja, ker imajo bolj ugodno karakteristiko viskoznosti-temperatura (viskoznost se z temperaturo manj spreminja), že v osnovi so bolj čista (ne vsebujejo žvepla, ki pospešuje korozijo in slabša mazalne lastnosti), ter so oksidacijsko bolj obstojna. Slabost pa je predvsem cena in hidrolitična nestabilnost (rad se veže z vodo).
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 15 gostov