Napisal/-a yashica So maj 12, 2012 9:49 pm
Lahko lažete sami sebi, vendar je doseganje tovarniških normativov porabe utopija... Zakaj?? Ker meritve niso opravljene v realnem okolju, ampak pod posebnimi pogoji.
Do razlik prihaja zato, ker normni cikel merjenja porabe goriva NEDC ne upošteva resničnih razmer in okoliščin vožnje. Normni cikel merjenja porabe goriva namreč poteka v laboratoriju na testnih oziroma merilnih valjih in simulira 1180-sekundno vožnjo (v trajanju nekaj manj kot 20 minut). Cikel je sestavljen iz dveh delov – 780-sekundne oziroma 4,05-kilometrske vožnje po “mestu” in 400-sekundne oziroma 7-kilometrske vožnje po “podeželskih cestah”. Sestava normnega cikla ni sporna, so pa sporni pogoji oziroma okoliščine preskusa; “vožnja” po mestnih ulicah poteka s povprečno hitrostjo 19 km/h in največjo hitrostjo 50 km/h, povprečna hitrost vožnje po podeželskih cestah pa je 62,6 km/h – največjo hitrost 120 km/h preskusni avto doseže le za 10 sekund. Povprečna hitrost celotnega merilnega ciklusa je le 33,6 km/h.
Medtem, ko tudi najšibkejši avtomobili v resničnem življenju 50 km/h dosežejo v vsaj 10 ali 12 sekundah, pa med merilnim ciklom “mestne” vožnje avto do 50 km/h pospešuje 25 sekund, med merilnim ciklom vožnje po podeželskih cestah pa celo 74 sekund. Z vožnjo v resničnem življenju se vožnja po predpisanem merilnem ciklu res ne more primerjati.
Za odstopanja v porabi goriva je krivo tudi dejstvo, da so pri meritvah izklopljeni vsi električni porabniki v avtomobilu – vključno z lučmi, brisalniki, smerniki, klimatsko napravo in gretjem. Koliko k skupni porabi goriva prispevajo električni porabniki v resničnem življenju, je znano: 100-vatne meglenke približno 0,1 litra, električno-dvižna stekla 0,12 litra, 1500-vatna klimatska naprava pa kar 1,5 litra.
Pri normnem merilnem ciklu avtomobilski izdelovalci lahko uporabijo avto z minimalno opremo, izmerjene vrednosti pa veljajo za vse avtomobile s tem motorjem, ne glede na vgrajeno opremo ali različico. Dobro opremljen avto z večjimi in širšimi pnevmatikami, usnjeno notranjostjo, navigacijo, električno pomičnimi sedeži in še kakšnim delom dodatne opreme lahko tehta tudi 150 kg več od osnovne različice, a se ta dodatek v kilogramih pri merjenju porabe goriva ne upošteva, čeprav 150 kg teže pomeni približno pol litra večjo porabo na 100 km.
Pri normnem merilnem ciklu ni ali pa je vsaj slabo upoštevana tudi aerodinamika avtomobilov. Ker v normnem merilnem ciklu avto doseže le 120 km/h (pa še to le za kratek čas), avtomobili z večjim količnikom zračnega upora porabijo manj kot v resničnem življenju, kjer poraba goriva strmo naraste z večjo hitrostjo. In obratno; avtomobile z dobro aerodinamiko, ki pri večjih hitrostih porabijo manj goriva, normni merilni cikel ne upošteva in nagradi.
1992 Fiat Uno 60 SX
1988 Peugeot 205 1.1 GR - Starodobnik
1991 Citroen ZX 1,6i Aura