Napisal/-a kamal So jan 02, 2010 1:58 pm
Avto ti po mojem mnenju lahko zasežejo zaradi neplačila, čeprav so mnenja v stroki različna daje obligacijski zakonik to možnost. Ker je minilo že veliko časa od poglabljanja v posamezne člene zakona o obligacijskih razmerjih ti lahko povem samo pribljižno kako poteka.
Pogodbo med izvajalcem (servis) in stranko (vi), ki je avto dala v popravilo, lahko presojamo po pravilih zakona o obligacijskih razmerjih, ki veljajo za pogodbo o delu. Plačilo pri takih poslih zelo pogosto ni v naprej dogovorjeno, saj izvajalec ponavadi sploh še ne ve, kaj vse bo predmet popravila in koliko časa bo vloženega v delo. Če plačilo ni v naprej dogovorjeno, mora le-to ustrezati vrednosti dela, za popravilo normalno potrebnemu času in za to vrsto dela običajnemu plačilu (642. člen ZOR). Nadalje tudi 643 člen - 3točka. V primeru spora bi navedene kriterije presojalo tudi sodišče. Če torej znesek ustreza navedenim kriterijem, ga je izvajalec upravičen tudi terjati.
TO JE V TVOJEM PRIMERU PO MOJEM MNENJU ZELO POMEMBNO. Če ste se kaj dogovarjali o višini popravila potem izvajalec mora ob morebitnem povišanju stroškov to obvestiti stranko pred popravilom, če pa tega ne stori in kljub temu opravi popravilo ni upravičen do nastalih stroškov ali terjatev (643 člen - 3 točka).
Če stranka (vi) noče plačati, izvajalec lahko avto obdrži, dokler stranka ne plača popravila. Po zakonu ima izvajalec zaradi zavarovanja plačila za svoje delo in povračila za porabljeni material zastavno pravico na avtomobilu, ki ga je popravil, vse dokler ga ima v posesti in dokler ga prostovoljno ne neha imeti (647. člen ZOR). To pomeni, da je posestno varovan zoper vsako osebo (npr. tatovi, vključno z lastniki). Zastavna pravica ne preneha, če mu avto nekdo odvzame brez njegove volje. Izvajalec je dolžan avto hraniti in varovati, ter ga ob poplačilu obveznosti vrniti. Seveda pa avtomobila ne sme uporabljati oz. z njim kakorkoli razpolagati.
Izvajalec lahko zastavno pravico realizira tudi tako, da zahteva od sodišča odločbo, naj se avto proda na javni dražbi ali po dnevni ceni, kadar ima stvar borzno ali tržno ceno. Če bi bili stroški javne dražbe v primerjavi z vrednostjo stvari nesorazmerno veliki, sme sodišče odločiti, da upnik proda stvar po ceni, ki jo s cenitvijo ugotovijo strokovnjaki, ali pa jo, če hoče, po tej ceni obdrži. Izvajalec lahko zastavno pravico realizira tedaj, ko je stranka prišla v zamudo s plačilom. Ker rok plačila običajno s pogodbo ni določen, mora izvajalec stranko pozvati k plačilu in določiti rok, kajti šele tedaj nastopi zamuda.
Situacija kjer sta izvajalec in stranka oba gospodarska subjekta. V tem primeru se izvajalcu ni potrebno obračati na sodišče, temveč lahko avto proda na javni dražbi po osmih dneh, ko je opozoril stranko, da bo tako ravnal. Seveda mora tudi v tem primeru biti stranka že v zamudi. Kraj in čas dražbe mora stranki pravočasno sporočiti. Če pa imajo stvari tržno ali borzno ceno, jih sme izvajalec prodati po tej ceni, ko se izteče osem dni, odkar je opozoril stranko, da bo tako ravnal.
Izvajalci morajo biti pozorni na to, da se lahko pojavi dvom o upravičenosti realizacije zastavne pravice v primeru, ko je terjatev do naročnika neznatne vrednosti. V takšnem primeru tudi dvomim, da bi sodišče odobrilo prodajo.
Zadnjič spremenil
kamal, dne So jan 02, 2010 2:15 pm, skupaj popravljeno 4 krat.
Se vidmo ko se zagledamo.