Kot zanimivost.....odvisno je tudi od "konstruiranja" prikaza temp. v kabini. Recimo pri mojem (clio ph2) sem nardil dodaten termometer za prikaz temparature ( kazalec niha res minimalno....niti za eno črtico...se pa opazi če si pozoren). In kot zanimivost ....ko termometer kaže "komaj" 60-65 stopinj je cajger že v sredini....potem se termometer dviguje vse do 80, cajger stoji na sredini....na mestu ali poleti v res vročini pride termometer na 103-105 stopinj....pa cajger še vedno vstraja na sredini....Ko pa se temparatura začne ali spuščat pod 60 ali pa dvigovat proti 110 pa cajger "ponori".

Nov termostat, nov senzor, nova vodna pumpa, nov antifriz, opran in prečiščen sistem.

Nauk ?

sašo5 je napisal/-a:na VW-ju se pride v "skriti meni" ....boga in pol pokaže (na klimi econ+puščica gor(pihanje na šipe) tu se lepo vidi, da čeprav je cagr na sredini, tistih 90° ni 90

Sem našel navodila za tale skriti meni. Res pokaže boga in pol, tako da mam problem kateri parameter sploh gledati... Je prava postavka 19-2?

Če ti niha temperatura med 85-90 je to čisto normalno. Drugače priklopi na skener in poglej live data in boš viedel da tam še bolj niha. Večina novejših avtomobilov ne kaže realno temperaturo hladilne na števcih ker to ni nč povezano direktno s senzorjem. Vse je vezano na računilanik in kar ta vse po svoje določa kaj bo kazal na armaturi. Tako da če ni kritično hladen ali vroč nimaš za skrbet. Normalno za vsak motor pa je da temperatura niha 10 stopinj gor dol (govorim za skrajne pogoje delovanja). Kar se lepo vidi pri podatkih v živo iz računalnika avtomobila.

Da pa cagar ostane pribit na 90 vs cajt je pa samo softverski trik da je šofer sproščen za volanom .

Cagar pade tudi na 70°C, po moje je tole malo preveliko nihanje...

Samo špekuliram...so zaradi takih dilem pri novejših avtomobilih ukinili termometer hladilne tekočine na armaturki?

Vedno je vprašanje, kje je montiran senzor hladilne tekočine. Sam termostat ne spušča motorne vode v eksterni hladilniški tokokrog do določene temperature.

rs1975 je napisal/-a:Cagar pade tudi na 70°C, po moje je tole malo preveliko nihanje...

Ja

Temp. vode nima kaj padat, zato je termostat, da to prepreči. Samo delovanje brez obremenitve motorja je dovolj, da ne pade temp vode. Dvig temp vode je pa normalno sploh poleti, ko ni dovolj samo hladilnik vode sploh, če stojiš v koloni in pri vklopu ventilatorja se temp dvigne tudi +100 stopinj, kar je normalno

Drugače je varianta tudi da se ti termostat ne zapre do konca in je malo reže v poziciji ko je povsem zaprt. To je za preverit. Lahko se testira samo termostat ,če pa ni predrag ga pa preventivno zamenjaš pa maš to rešeno.

Firediver je napisal/-a:Samo špekuliram...so zaradi takih dilem pri novejših avtomobilih ukinili termometer hladilne tekočine na armaturki?

Ne, ukinili so jih zarad šparanja. So pa zaradi tega naredili tako, da ti recimo od 90 do 110 stoji cager kot pribit, čeprav temperatura niha, ko pade pod neko temperaturo, pa začne še cager padat. Tako da ja, pri današnjih avtih nihanje na cagerju ni normalno, pri starih kjer je kazalo direktno, je pa blo, do neke meje.

Tudi sam imam VW Touran in tudi meni je, nekega mrzlega dne, kazalec na inštrumentu pokazal, da se mi je znižala temperatura hladilne tekočine. Tudi meni so z diagnostiko ugotovili, da je vse v redu. Vendar sem, ker nisem dobil ustreznih odgovorov, sam malo raziskal zadeve.
Kar se tiče nihanja kazalca inštrumenta je tako da, če kaže dejansko temperaturo hlad. tekočine, mora nihati. Kot že omenjeno temperatura hlad. tekočine niha z obremenitvijo. Termostat se odpira v intervalu ⁓15°C. Če ne niha, potem je prikaz temperature prirejen. Če se hočemo pogovarjati o dejanski temperaturi hladilne tekočine moramo v tem primeru najprej ugotoviti dejansko stanje. Pri meni je to tako:



Kot se lepo vidi kaže inštrument temperaturo 90°C ko je ta dejansko 75°C. Ko inštrument pokaže temperaturo manjšo od 90°C je ta dejansko nižja od 75°C.

Razlaga da proizvajalci prirejajo prikaz zato da uporabniki ne hodijo k mehanikom, je problematična. Pred uporabo elektronike so kazalci nihali pa je vse normalno funkcioniralo. Termostati namreč reagirajo relativno počasi. Možno pa je na ta način marsikaj prikriti.

Diesel motorji so dosegli tako stopnjo izkoristka, da imajo težave s segrevanjem, posebno pri nižjih temperaturah okolice. Obratovanje pod delavno temperaturo pa pomeni manjši izkoristek zaradi večjega trenja (obraba) in s tem večjo porabo goriva. Pomeni pa lahko tudi da izločajo prevelike emisije.

Diagnostika ne kaže napak ampak simptome napak (DTC kode). Dolžnost mehanikov je da napake identificirajo. Del DTC kod je standardiziran (generične kode) vendar proizvajalci lahko izbirajo kode in deloma kreirajo pogoje proženja (strategija). Neprikazovanje DTC kod nikakor ne pomeni, da napake ne obstajajo. Lahko da določena DTC koda ni v sistemu ali pa so kriteriji neustrezni. To lahko vidimo samo v načrtu OBD sistema katerega morajo proizvajalci predložiti ob tipskem preizkusu.

Lej, morda so dizli vedno bolj varčni, še vedno pa vsaj 60% energije vržejo stran kot toploto, in to v najboljši možni delovni točki.
Tudi pri idlanju je poraba koliko, 0,5L/h? To je 5kW konstantne moči iz goriva. Od tega gre cca. 1-2kW za delovanje same mašine in pripomočkov, ostane pa za zihr vsaj 2kW toplote. To je če stojiš na mestu. 2kW je pa en konkreten električni radiator, npr.
Da ne gremo gledat kaj je med samo vožnjo, ko se proizvaja več 10kW toplotne moči... Ja tudi pri varčnem dizlu.

Jaz se držim pravila, da ogrevam na mestu samo toliko, da očistim stekla in potem vozim pri neprevisokih vrtljajih dokler se vse ne ogreje. Obvezno pa na začetku notranje kroženje zraka in ventilator na najnižji stopnji, ker če pečka še ne greje, je brezveze razpihovati mrzel zrak. Ko se dovolj razgreje, pa ventilator kabine na višjo hitrost in na koncu odpreti zunanji zrak, da se ne zadušiš.

Je pa res, da naj bi bilo ogrevanje v leru problematično samo zaradi oljne pumpe (pri mrzlem gostejšem olju malce premalo tlaka pri obratih prostega teka) in okoljevarstvo. Se pa prej ogreje sam motor, ker gredo vse izgube v ogrevanje materiala in vode, ni pa še izgub zaradi mrzlega zraka med možnjo.

Firediver je napisal/-a:Se pa prej ogreje sam motor, ker gredo vse izgube v ogrevanje materiala in vode, ni pa še izgub zaradi mrzlega zraka med možnjo.

Jaz sem pred dvema letoma tole meril in zgornja trditev ne drži.

Ko je avto stal in je motor deloval v prostem teku (rumena črta), je hladilna tekočina dosegla 80°C po 13 minutah in 40 sekundah, pri čemer je gretje kabine moralo biti izključeno, sicer (oranžna črta) tudi po 15 minutah temperatura ni bila preko 65°C.

Če pa sem takoj odpeljal (modra črta), je hladilna tekočina imela 80˘C že po 7 minutah in 40 sekundah (pri čemer je prva minuta klanec navzdol) in z gretjem kabine (avtomatika je začela gret pri 4:30, ko je temperatura hladilne dosegla cca. 55°C, takrat pa je tudi preklopilo na LPG - zato potem kakšno minuto temperatura ni naraščala).

Rdeča črta pa je meritev, ko je motor 4 minute deloval v prostem teku, potem pa sem normalno odpeljal v mesto.

Začetna temperatura hladilne tekočine je v vseh primerih bila 3°C, razen pri meritvi ogrevanja na mestu z vključenim gretjem kabine, ko je bila 5°C.

Je pa res, da sem meril samo na enem avtu z dobro delujočim termostatom.

Ti lahko meriš po dolgem in počez, ampak če želiš karkoli drugega ogrevati, se mora najprej vir gretja razgreti. Če pa neogret "grelec" sproti še hladiš, se še težje ogreje.

No, in glede na meritve si ugotovil, da z takojšnjo vožnjo prej ogreješ mašino..in od kot ta dodatna energija ogrevanja napram leru? Od obremenitve in povečanega trenja pri mrzli mašini zaradi višjih vrtljajev.

No, se že kaže smer kako še prej ogreti mašino..z visokimi vrtljaji pri nizki hitrosti!
Ampak to ni dobro za motor...

Zato ostajam pri moji prvi trditvi iz prejšnjega posta upoštevajoč manjšo obrabo motorja. Še vsa stara tehnika je pozimi tako delala in še deluje, če pa imaš turbino je pa tudi bolje, da je olje vsaj nekoliko toplo preden se začne vrteti, a ne?

Turbina se drgač vrti tud pri prostem teku BTW.
Pa tudi to, da se na mestu prej segreje ne drži. Sej od vožnje ne piha po motorju ne vem kolk, voda iz hladilnika pa itak še ne kroži.
Kr dost nakladanja...

Ma med vožnjo se itak motor prej segreje, logično mar ne? Pri novejših avtih pa nima smisla ogrevati dalj časa na mestu. Če je mrzlo zunej, pač počakaš enih 30s do minutke, pol pa počasi spelješ. Če ni mrzlo, 10s dovolj. Samo na obrate in obremenjenost motorja paziš, dokler se ne ugreje. Sem že večkrat zasledil, da pri novejših avtih čakanje na mestu niti ni dobro, če pustimo ekologijo. https://www.youtube.com/watch?v=xKALgXDwou4

Firediver je napisal/-a:in od kot ta dodatna energija ogrevanja napram leru?

Le od kod?

Iz goriva, seveda. V prostem teku motor porabi manj goriva na časovno enoto kot med vožnjo. Npr. moj 2.0 bencin/LPG porabi okrog 0,7 litra na uro (ogret - mrzel prvih nekaj minut najbrž x2), pri 50 km/h v 4. prestavi (2000 obratov/min) pa okrog 4 litre na uro (spet ogret, hladen verjetno nekaj malega več).

Motorji z notranjim izgorevanjam imajo slab izkoristek in večina goriva se pretvori v toploto - in od 4x več goriva je tudi 4x več toplote.

Na mestu med ogretim in mrzlim motorjem je razlike cca 0.5l na uro (0.6l vs 1l na h). Med vožnjo se ne meri porabe na uro, ampak na kilometre.

Zjutraj ko avto zaženeš spucaš šipe, ker je kazen za neočiščene in ko končaš spelješ normalno brez nekih nepotrebnih visokih vrtljajev in tudi preniskimi ne, ker tudi trpi motor, menjalnik kot pri visokih vrtljajih.
Če je avto v garaži počakaš cca 10s in greš z normalno vožnjo ne preniskimi in ne previsokimi vrtljaji.

No, je kdo poskusil izmeriti čas ogrevanja na mestu z povišanimi obrati - s takimi, kot je danci med vožnjo dosegel najhitrejši čas ogrevanja hladilne tekočine?

Mislim, da bi se hladilna tekočina ogrela še hitreje. Kaj pa vi mislite?