danijelg je napisal/-a:Za konec vam posredujem še konkurenta od Drion_a.
To je Supertech in uvoznik je v Izoli.
Drion se na nemškem ponaša z referenco DB Schenkerja in ducate drugih avtoprevoznikov ter velikih ogrevalnih sistemov.
Supertech je pa pri nas pridobil SiQ certifikat pri uradu za meroslovje (standard SAE_J1321 ). Ima pa domačo referenco v Streetouru iz Portoroža.
Če je Streetour potrdil prihranek goriva na vožnji do Španije in nazaj je pa že nekaj.
Tako, da pojdite na net in poglejte njihove reference.
Sladokuscem pa prilagam eno ameriško stran, kjer je en zavod, ki testira dobesedno vse legende in ideje, ki jim pridejo na trg v ZDA.
Meni je najljubša tista, ko centrirajo gume na priklopnikih in prikolicah tovornjakov ter s tem prihranijo 2,2% goriva. Priznavajo pa 0,2% napako v meritvi.
Pri nas se to ne izvaja.
http://www.pavetrack.com
Splet je prav lepa stvar, če iščeš, najdeš.
LP vsem.
Uživajte.
danijelg je napisal/-a:Imam dva.
Na dizlu (P206) mi pije za 9% manj.
Na bencinarju (Clio) mi pije za 12% manj.
Bor je napisal/-a:Nisem nek strokovnjak vendar dopuščam možnost, da bi to v teoriji lahko delovalo.
Že prej je bil dan primer z ionizatorji vode, ki ti razbijejo vodni kamen, da se ne odlaga več. In tista stvar res deluje. Predvidevam, da je potem možno tudi drugje.
danijelg je napisal/-a:
Če pa kdo misli, da industrija dela za dobrobit človeka in da avtomobilistične revije objavljajo članke brez, da zaračunajo zanje, se hudo moti.
lizard je napisal/-a:Naj da en človek strokoven test kako naprava deluje, ker sem gledal razlage po slovenskih straneh in so tako banalne napake notri, ki pričajo o popolnem neznanju kemije, da se že na daleč vidi, da nič ne drži.
Kakorkoli že, najbolj smešni so s temi ionizacijami. Molekule v bencinu so povečini aciklični in tudi ciklični ogljikovodiki, ki nimajo na sebi polarnih skupin, ki bi se jih dalo ionizirat, torej gre za nepolarne molekule.
In konec koncev če bi dejansko želeli ionizirati skupine, bi potrebovali bazične ali kisle pogoje. Kisle skupine ostanejo neionizirane v kislem v bazičnem pa se nabijejo negativno, obratno velja za bazične skupine, ki so neionizirane v bazičnem in ionizirane v kislem. Ampak ne bazičnih ne kislih skupin ni v bencinu/nafti, tako bazične kot kisle skupine spadajo v polarne skupine, ki zaradi svojih lastnostih na molekuli povzročijo območja z večjo in območja z manjšo elektronsko gostoto. Konec koncev velja da se polarno topi v polarnem, in če je neka polarna skupina nabita (kation, anion) je še dodatno bolj topna v vodi in še manj v nepolarnih topilih.
Tisti ionizatorji vode so drugi stvar, v vodi imamo raztopljenih precej ionov (nekatri med njimi spadajo tudi med minerale) - kako točno delujeju tile ionizatorji (čeprav mi je že ime malce sumljivo) vode nimam pojma. A voda je na drugi strani polarna molekula in ima povsem druge lastnosti kot gorivo. Tako, da ne nasedajte temu kar je napisal danijelg ko je primerjal ionizatorje vode s temi napravami za zmanjševanje porabe.
Vsepovsod pa se tudi omenja van der Waalsove sile in njihovo rahljanje. To so medmolekulske interakcije oz. medmolekulske vezi in so zelo šibke napram ostalim vezem. Van der Waalsove interakcije tako delimo na tri večje skupine. S tem vas zdaj ne bom obremenjeval. A med nepolarnimi molekulami obstjajao samo ene van der Waalsove vezi/interakcije, to so vezi, ki nastanejo zaradi induciranih električnih dipolov, tem vezem rečemo Londonove disperzijske sile. Te sile najdemo med vsemi molekulami, a jih upoštevamo šele ko ni nobenih drugih močnejših vezi med molekulami. In ker med nepolarnimi molekulami, ki predstavljajo večinski delež v fosilnih gorivih, ni drugih vezi so to edine vezi ki jih povezujejo.
Kakrokoli že, ne vem kako in niti čemu bi te vezi kakorkoli razlahljal kot piše pri opisih delovanja teh magičnih naprav, saj te vezi nastanejo zaradi statičenga gibanja elektronov okoli atomskega jedra, in ker ta oblak elektronov nikoli ni povsem simetričen pride do začasnih dipolov, in ti dipoli povzročijo šibek privlak med molekulami. Ampak govorimo o res res šibkih dipolih in posledično šibkih interakcijah, ki trajajo zelo malo časa in se ves čas pojavljajo in izginjajo, molekule pa so zaradi tega stalno v gibanju. Tile začasni dipoli so seveda neprimerno bolj šibki od stalnih dipolov ki jih imajo polarne molekule.
Zatorej niti v teoriji kaj šele v praksi ni podlage da bi te "mumbo jumbo" naprave delovale. Ker če bi zgoraj omenjene disperzijske interakcije zmanjšal bi pomojem naredil več škode kot koristi. Te vezi so med drugim tudi edine vezi ki pveozujejo atome intertnih plinov (recimo dušik), in so vzrok, da zelo ohlajen dušik ostane skupaj in lahko teče kot tekočina.
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 3 gostov