ne...morjo bit tocno za tvoj avto..kaj so te kapsi ustavl ?

Očitno že po Krškem tudi harajo.

Ne ne niso me še ustavl, zanima me da bi lahk bol mirno spal.
A če bi naročil npr. od ibize pa bi slučajno pasalo se to ne da zrihtat ha?

Res pa je da na kartonček za gume pa feltne čakam že polna dva meseca , pa m..er jim, bom prej gume znucal

Vem da bo dolgo..samo se splača prebrati !

TUKAJ BODO ODGOVORI NA POGOSTO ZASTAVLJENA VPRAŠANJA GLEDE PREDELAVE AVTOMOBILOV.

HOMOLOGACIJA ZUNANJE DODATNE OPREME

Na podlagi 6. clena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) in 99. clena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US RS in 29/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo

O D R E D B O
o homologiranju
osebnih vozil glede na njihove zunanje štrlece dele (št. 26.02)

1 SPLOŠNO
1.1 Osebna vozila kategorije* M1 morajo biti homologirana v skladu s to odredbo.

2 PODROCJE UPORABE
2.1 Ta odredba se nanaša na zunanje štrlece dele osebnih vozil, ne nanaša pa se na zunanja vzvratna ogledala in na napravo za vleko prikolice.

2.2 Namen te odredbe je zmanjšati nevarnost oziroma stopnjo telesnih poškodb osebe, ki jo vozilo zadene ali oplazi.

3 ZAHTEVE

3.1 Splošne zahteve
3.1.1 Dolocila te odredbe se ne nanašajo na tiste zunanje dele vozila (polno obremenjenega, z zaprtimi vrati, okni, pokrovi itd.), ki so:
3.1.1.1 na višini, višji od 2 metrov, ali
3.1.1.2 pod nivojem poda ali
3.1.1.3 namešceni tako, da se jih pri mirovanju ali delovanju ni mogoce dotakniti s kroglo s premerom 100 mm.

3.1.2 Zunanja površina vozila ne sme imeti nobenih konicastih ali ostrih delov, obrnjenih navzven, oziroma štrlecih delov takih oblik, mer, usmerjenosti ali trdote, ki bi lahko povecali nevarnost ali stopnjo telesnih poškodb osebe, ki bi jo vozilo zadelo ali oplazilo.

3.1.3 Zunanja površina vozila ne sme imeti nobenih navzven štrlecih delov, ki bi se lahko zataknili ob pešca, kolesarja ali motorista.
3.1.4 Vsi navzven štrleci del vozila morajo biti zaobljeni s polmerom najmanj 2,5 mm. To ne velja za dele, ki štrlijo iz površine manj kot 5 mm, vendar morajo biti tudi njihovi navzven štrleci robovi posneti, razen ce taki deli štrlijo iz površine manj kot 1,5 mm.

3.1.5 Štrleci deli zunanje površine vozila, ki so izdelani iz materialov, katerih trdota ne presega 60 Shore A, imajo lahko robove zaobljene s polmerom, ki je manjši od 2,5 mm.
Merjenje trdote je treba opraviti na enakem elementu, kot je vgrajen na vozilu. Kjer te meritve ni mogoce opraviti po postopku Shore A, je treba uporabiti drugo, primerljivo metodo.

3.1.6 Zahteve iz prejšnjih tock 3.1.1 do 3.1.5 te odredbe je treba upoštevati dodatno k posameznim posebnim zahtevam iz tocke 3.2 te odredbe, razen tam, kjer posamezne zahteve iz te tocke izrecno ne zahtevajo drugace.

3.2. Posebne zahteve
3.2.1 Okraski
3.2.1.1 Okraski, ki štrlijo iz podlage vec kot 10 mm, se morajo pod vplivom sile 10 daN podati, se ukriviti ali pa sneti. Ta sila mora delovati na njihovo najbolj izpostavljeno tocko v katerikoli smeri, vzporedni s podlago, na katero so pritrjeni. Te zahteve ne veljajo za okraske, pritrjene na prednji maski (rešetki hladilnika), za katere veljajo samo splošna dolocila, poglavje 3.1 te odredbe.
Za preskusno pritiskanje s silo 10 daN se uporablja pritisna naprava s plošcatim koncem, katere premer ne sme biti vecji od 50 mm. Kjer to ni mogoce, je treba uporabiti drug enakovreden postopek. Ko so se okraski pod vplivom preskusne sile podali, se ukrivili ali pa sneli, preostali deli ne smejo štrleti iz površine vec kot 10 mm. Ti preostali deli okraskov morajo v vsakem primeru ustrezati zahtevam iz tocke 3.1.2 te odredbe. Ce je neki okrasek vgrajen na podstavek, se ta podstavek šteje kot del okraska in ne kot del osnovne površine vozila.
3.2.1.2 Dolocila tocke 3.2.1.1 te odredbe ne veljajo za zašcitne trakove in obloge na zunanji površini vozila, ki morajo biti cvrsto pritrjeni na vozilo.

3.2.2 Žarometi
3.2.2.1 Štrleci pokrovi in obrobe žarometov so sicer dovoljeni, vendar le pod pogojem, da ne štrlijo vec kot 30 mm prek zunanje površine stekla žarometa in da njihov polmer zaobljenja nikjer ni manjši od 2,5 mm.Ce je žaromet vgrajen za dodatno prozorno površino, se izbocenje meri od najbolj izpostavljenega dela prozorne površine skladno s postopkom, ki je opisan v 3. tocki dodatka št. 3 k pravilniku ECE R 26.02.
3.2.2.2 Pogrezljivi žarometi morajo ustrezati tem zahtevam tako v delovni kot tudi v pogreznjeni legi.
3.2.2.3 Zahteve iz tocke 3.2.2.1 te odredbe se ne uporabljajo za žaromete, ki so ugreznjeni v karoserijo, ce so le izpolnjene zahteve iz tocke 3.2.9.1 te odredbe.

3.2.3 Rešetke in reže
3.2.3.1 Dolocila tocke 3.1.4 te odredbe ne veljajo za reže med trdnimi ali gibljivimi deli, vkljucno tistimi, ki predstavljajo vstopne ali izstopne rešetke za zrak, kot tudi ne za rešetke hladilnika, ce le razdalja med dvema sosednjima elementoma ni vecja od 40 mm in imajo te reže in rešetke funkcionalni namen. Pri režah od 40 do 25 mm morajo biti polmeri zaobljenja na celni strani najmanj 1 mm, pri režah, širokih 25 mm ali ožjih, pa najmanj 0,5 mm. Razdaljo med dvema sosednjima elementoma reže oziroma rešetke je treba meriti po postopku, ki ga doloca 4. tocka dodatka št. 3 k pravilniku ECE R 26.02.
3.2.3.2 Povezava med celno in bocno stranjo vsakega elementa, ki tvori rešetko ali režo, mora biti zaobljena.

3.2.4 Brisalci stekla
3.2.4.1 Brisalci morajo biti namešceni tako, da je os brisalca prekrita z zašcitnim ohišjem, katerega zaobljenje ustreza zahtevam iz tocke 3.1.4 te odredbe in katerega zakljucna površina ni manjša od 150 mm2. Pri zaokroženih zašcitnih ohišjih mora biti projicirana površina, merjena na oddaljenosti najvec 6,5 mm od najbolj izpostavljene tocke, velika najmanj 150 mm2. Tem zahtevam morajo ustrezati tudi brisalci zadnjega stekla in brisalci žarometov.
3.2.4.2 Tocka 3.1.4 te odredbe ne velja za metlice brisalcev in njihove nosilce, vendar ti deli ne smejo imeti ostrih robov ali konicastih delov.

3.2.5 Odbijaci
3.2.5.1 Konci odbijacev morajo biti na zunanji strani zakrivljeni proti zunanji površini vozila, da ne bi kaj obviselo na njih. Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, ce so odbijaci utopljeni v karoserijo ali pa so celo vgrajeni vanjo ali ce so konci odbijacev tako zakrivljeni, da se jih ni mogoce dotakniti s kroglo s premerom 100 mm in rega med odbijacem in okoliškim delom karoserije ne presega 20 mm.
3.2.5.2 Vsi deli odbijacev morajo biti izdelani tako, da so vsi togi deli, ki so obrnjeni navzven, zaobljeni s polmerom najmanj 5 mm.
3.2.5.3 Zahteve iz tocke 3.2.5.2 te odredbe se ne uporabljajo za dele odbijaca oziroma za dele na odbijacu, katerih projekcija je manjša od 5 mm; to velja še posebej za vezne pokrove in šobe za pranje žarometov pod pogojem, da so navzven obrnjeni robovi teh delov posneti, razen, kjer taki deli ne štrlijo iz površine vec kot 1,5 mm.

3.2.6 Rocaji, tecaji in pritisni gumbi na vratih, pokrovih prtljažnikov in motornih prostorov, pokrovi rezervoarjev za gorivo in pokrovi odprtin za nalivanje goriva
3.2.6.1 Rocaji na vratih in pokrovih prtljažnikov lahko štrlijo iz površine najvec 40 mm, 30 mm vsi drugi deli, našteti v tocki 3.2 te odredbe.
3.2.6.2 Ce so rocaji na stranskih vratih vrtljivi, morajo izpolnjevati eno ali drugo od naslednjih zahtev:
3.2.6.2.1 Pri rocajih, ki so vrtljivi vzporedno z ravnino vrat, morajo biti njihovi prosti (odprti) deli obrnjeni nazaj. Konci takih rocajev morajo biti zakrivljeni navznoter proti površini vrat in se premikati v vdolbini v vratih.
3.2.6.2.2 Rocaji, ki se pri odpiranju odklanjajo navzven v katerikoli smeri, ki ni vzporedna z ravnino vrat, morajo biti v zaprti legi utopljeni v okoliško plocevino ali vkljuceni v zašcitno oblogo. Prosti del takega rocaja mora biti usmerjen nazaj ali pa navzdol.
Za ustrezne se lahko štejejo tudi rocaji, ki sicer ne izpolnjujejo zahtev prejšnjega odstavka, ce:
(a) imajo neodvisen mehanizem za vracanje v izhodišcno lego,
(b) v primeru, da se tak mehanizem pokvari, ne morejo štrleti iz površine vec kot 15 mm,
(c) v tako odprti legi zadovoljujejo zahteve tocke 3.1.4 te odredbe,
(d) ce projekcija njihove površine, merjena na oddaljenosti, ki ni vecja od 6,5 mm od najbolj izpostavljene tocke, ni vecja od 150 mm2.

3.2.7 Kolesa, kolesni vijaki (matice), pokrovi pest in pokrovi koles
3.2.7.1 Dolocila tocke 3.1.4 te odredbe se ne uporabljajo.
3.2.7.2 Kolesa, kolesni pokrovi, kolesni vijaki ali matice in pokrovi pest ne smejo imeti ostrih ali konicastih delov, ki bi štrleli preko zunanje površine kolesnega obroca. Krilne matice niso dovoljene.
3.2.7.3 Noben del kolesa (razen gume), ki se nahaja nad vodoravno ravnino, ki poteka skozi os kolesa, pri vožnji ne sme štrleti naravnost prek navpicne projekcije karoserije. Ce se temu ni mogoce izogniti, morajo biti kolesne matice in pokrov pesta pokriti s kolesnim pokrovom, katerega polmer zaobljenja ne sme biti manjši od 30 mm, sam pokrov pa ne sme štrleti prek navpicne projekcije karoserije vec kot 30 mm.

3.2.8 Robovi plocevine
3.2.8.1 Ostri robovi plocevine, kot npr. žlebovi za vodo ali vodila pomicnih vrat, so dovoljeni samo, ce so zavihani ali prekriti s šcitnikom, ki ustreza zahtevam te odredbe.
Nezašciteni rob se šteje kot primerno zavihan, ce je zakrivljen nazaj za približno 1800 ali pa je zakrivljen proti karoseriji tako, da se ga ni mogoce dotakniti s kroglo s premerom 100 mm.

3.2.9 Stene nadgradnje vozila
3.2.9.1 Utori in robovi v steni nadgradnje vozila imajo lahko polmer zaobljenja, ki je manjši od 2,5 mm, vendar ne manjši od ene desetine višine “H”, ki se doloci po metodi opisani v 1. tocki dodatka št. 3 k pravilniku ECE R 26.02.

3.2.10 Bocni deflektorji (za vodo in zrak)
3.2.10.1 Robovi bocnih deflektorjev, ki so obrnjeni navzven, morajo imeti polmer zaobljenja najmanj 1 mm.

3.2.11 Nastavki za dvigalko in konci izpušnih cevi
3.2.11.1 Nastavki za dvigalko in konci izpušnih cevi ne smejo štrleti vec kot 10 mm preko navpicne projekcije podne linije vozila, ki se nahaja navpicno nad njimi. Kot izjema tej zahtevi lahko štrli izpušna cev tudi vec kot 10 mm preko navpicne projekcije podne linije, ce se konca z zaokroženimi robovi in je polmer zaobljenja najmanj 2,5 mm.

3.2.12 Vstopne in izstopne lopute za zrak
3.2.12.1 Vstopne in izstopne lopute za zrak morajo ustrezati zahtevam iz tock 3.1.2, 3.1.3 in 3.1.4 te odredbe v vseh legah uporabe.

3.2.13. Streha
3.2.13.1 Strehe, ki se dajo odpreti, se preverjajo samo v zaprti legi.
3.2.13.2 Kabrioletna vozila se preverjajo z dvignjeno in spušceno streho.
3.2.13.2.1 Pri spušceni strehi se ne preverja notranjost vozila pod namišljeno površino, ki bi jo tvorila streha, ce bi bila dvignjena.
3.2.13.2.2 Ce je pokrivalo vzvodovja strehe pri spušceni strehi predvideno kot del standardne opreme, se vozilo preskuša z namešcenim pokrivalom.

3.2.14. Okna
3.2.14.1 Okna, ki se odpirajo navzven, morajo v vseh legah uporabe ustrezati naslednjim zahtevam:
3.2.14.1.1 noben izpostavljen del okna ne sme biti obrnjen naprej;
3.2.14.1.2 noben del okna ne sme štrleti preko najbolj izpostavljenega dela vozila.

3.2.15 Nastavki za registrske tablice
3.2.15.1 Podporni nastavki, ki jih je predvidel proizvajalec vozila za pritrjevanje registrskih tablic, morajo ustrezati zahtevam iz tocke 3.1.4 te odredbe, ce se jih je mogoce dotakniti s kroglo s premerom 100 mm, ko je registrska tablica pritrjena skladno z navodili proizvajalca vozila.

3.2.16 Prtljažniki in nosilci za smuci
3.2.16.1 Prtljažniki in nosilci za smuci morajo biti pritrjeni na vozilo tako trdno, da povezava lahko prenaša vodoravne sile, tako vzdolžne kot tudi precne, ki so po svoji velikosti najmanj enake dovoljeni navpicni obremenitvi prtljažnika, kot je to dolocil njegov proizvajalec. Za preskus prtljažnika ali nosilca za smuci, pritrjenega na vozilo skladno z navodilom proizvajalca, preskusna obremenitev ne sme biti tockovna.
3.2.16.2 Površine, ki se jih je po montaži prtljažnika ali nosilca za smuci mogoce dotakniti s kroglo s premerom 165 mm, ne smejo imeti delov, katerih polmer zaobljenja je manjši od 2,5 mm, razen ce se lahko uporabijo zahteve iz tocke 3.2.3 te odredbe.
3.2.16.3 Pritrdilni elementi, kot so vijaki in matice, ki jih je mogoce pritrditi oziroma popustiti brez uporabe orodja, ne smejo štrleti za vec kot 40 mm nad površine, ki jih obravnava tocka 3.2.16.2 te odredbe. Velikost štrline se doloca po metodi, opisani v 2. tocki dodatka št. 3 pravilnika ECE R 26.02 s tem, da se uporabi krogla s premerom 165 mm v vseh tistih primerih, kjer se uporablja metoda po tocki 2.2 istega dodatka.

3.2.17 Radijske sprejemne in oddajne antene
3.2.17.1 Radijske sprejemne in oddajne antene morajo biti pritrjene na vozilo tako, da so njihovi prosti deli v vsaki legi uporabe po dolocilih proizvajalca manj kot 2 m nad površino cestišca. Biti morajo tudi znotraj prostora, ki ga omejujejo navpicne ravnine, ki so 10 cm znotraj najbolj izpostavljenih delov vozila, kot je opisano v tocki 2.7 pravilnika ECE R 26.02.
3.2.17.2 Antene morajo biti pritrjene na vozilo, po potrebi pa tudi njihovi prosti konci omejeni v gibanju, tako, da noben del antene me more prodreti preko skrajnih zunanjih robov vozila, kot je to doloceno v tocki 2.7 pravilnika ECE R 26.02.
3.2.17.3 Steblo antene ima lahko polmer zaobljenja manjši od 2,5 mm, vendar mora biti prosti konec opremljen s trdno kapo, katere polmer zaobljenja ne sme biti manjši od 2,5 mm.
3.2.17.4 Podnožja anten ne smejo štrleti iz površine vec kot 30 mm, merjeno skladno z dolocilom 2. tocke dodatka št. 3 pravilnika ECE R 29.02. Pri antenah, ki imajo v podnožju vgrajen ojacevalec, pa lahko podnožje štrli iz površine do 40 mm.

3.2.18 Navodila za montažo
3.2.18.1 Prtljažnikov, nosilcev za smuci in radijskih anten, ki so bile homologirane kot samostojne tehnicne enote, ni dovoljeno prodajati oziroma kupovati, ce niso opremljene z navodilom za montažo. Navodilo za montažo mora vsebovati dovolj informacij, da je mogoce homologirane sestavne dele montirati na vozilo tako, da to ustreza zahtevam poglavij iz 3.1 in 3.2 te odredbe. Še posebej mora biti navedena pravilna lega teleskopskih anten.



4 PRESKUŠANJE VOZILA

4.1 Preskušanje vozila po dolocilih te odredbe lahko opravi samo pooblašceni laboratorij v skladu z dolocili pravilnika ECE R 26.02. Ta pravilnik izhaja iz sporazuma o prevzemu enotnih pogojev za homologacijo in za vzajemno priznavanje homologacije opreme in delov motornih vozil, ki je bil sprejet 20. marca 1958 v Ženevi. K temu sporazumu je z nasledstvenim sklepom pristopila tudi Republika Slovenija (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92).
4.2 Pravilnik ECE R 26.02 je mogoce dobiti v izvirniku (v angleškem jeziku) v Informacijskem centru Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje v Ljubljani.
5 HOMOLOGACIJA VOZILA

5.1 Homologacija vozila po dolocilih te odredbe in s tem v zvezi izdani dokumenti morajo biti izdelani v skladu s pravilnikom ECE R 26.02. Homologacijski organ v Republiki Sloveniji je Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.

6 POSTOPEK PREVERJANJA

6.1 Ustreznost vozil v skladu s to odredbo se preverja po postopku, ki ga predpisuje odredba o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 43/96).

7 VELJAVNOST ODREDBE

7.1 Z uveljavitvijo te odredbe preneha veljati odredba o homologiranju osebnih vozil glede na njihove zunanje štrlece dele (št. 26) – (Uradni list RS, št. 35/94)
7.2 Ta odredba zacne veljati 13. decembra 1998 za nove homologacije tipa vozila, vse obstojece homologacije, ki ne ustrezajo zahtevam odredbe št. 26.02, pa za nova vozila prenehajo veljati 1. julija 2000.

Št. 009-10/96-24
Ljubljana, dne 20. oktobra 1997.


* Klasifikacija vozil po pravilnikih ECE je bila objavljena v prilogi št. 1 k odredbi o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 43/96) dr. Lojze Marincek l.r.
Minister
za znanost in tehnologijo


Pogosto zastavljena vprašanja in odgovori pri homologacijah

Zaradi veliko nejasnosti in vprašanj glede homologacije športne opreme na avtomobilih, smo sklenili objaviti seznam najpogostejših vprašanj z odgovori in komentarjem.

Kaj je homologacija?
Homologacija je postopek, ki ga mora imeti skoraj vsak izdelek na trgu. To je neke vrste dokaz, da izdelek ustreza vsem varnostnim, ekološkim in drugim standardom, ki so predpisani v doloceni državi. Na podrocju avtomobilskih predelav so v veljavi nacionalni predpisi vsake države, ki natancno dolocajo možnosti predelave avtomobilov.

Kako je v Sloveniji?

Kaj pravi zakon...

V drugem in tretjem odstavku 7. clena ZVCP je posebej specificirano, da smejo biti v vozilu in na njem vgrajene samo naprave, rezervni deli in oprema ali posamezni sklopi, ki so homologirani, ce se za takšne naprave, nadomestne dele in opremo ali posamezne sklope zahteva homologacija. Prav tako je doloceno, da policist ali pristojni inšpektor, ki ugotovi, da so v vozilo vgrajene tudi nehomologirane naprave, nadomestni deli in oprema ali posamezni sklopi, pa bi morali biti homologirani, izloci vozilo iz prometa in odvzame nalepko za tehnicni pregled.

To v praksi pomeni...

Slovenija nima posebej za te namene izdelanega pravilnika, ima pa v veljavi zakon, kjer se doloca, da morajo biti vsi deli in naprave na avtomobilih homologirane, ce se za njih zahteva homologacija.
Ker žal v Sloveniji ni ustreznih laboratorijev za testiranje in homologiranje dolocenih delov avtomobila ( vzmeti, blažilniki, itd), se pri teh artiklih upošteva homologacija artikla v neki drugi državi (npr. nemški TÜV itd). Vendar to ni vse, saj je TÜV nemški predpis in upošteva nemške standarde. Zato je potrebno vsako predelavo pri nas naknadno vpisati v homologacijski kartoncek avtomobila, oz. opraviti a-test.

Ker je vpisovanje oz. izdelava a-testa zelo široko in komplicirano podrocje, saj je avtomobil sestavljen iz ogromno razlicnih delov, se omejimo le na najbolj pogoste predelave, ki se pojavljajo.

Kot boste opazili, je za vecino predelav predpisan vpis v kartoncek, zato vam priporocamo da naenkrat naredite vpis vecih artiklov, saj je tako strošek nižji!

Homologacijski kartoncek morajo imeti vsi avtomobili, ki so mlajši od okt. 1993. Ce ga nimate, ga je potrebno pridobiti pri uvozniku avtomobilske znamke. Za starejše od okt. 1993 se kartoncek izdela pri vpisu predelave.

Za artikle, kupljene pri nas, vpis v homologacijo uredimo v naši trgovini!


PRAVILEN POSTOPEK AVTOMOBILSKIH PREDELAV JE SLEDEC:


Nižanje oz. zamenjava vzmeti in blažilnikov:

Sprva morate za nižanje avtomobila kupiti ustrezne športne vzmeti, saj so razne predelave obstojecih (rezanje, gretje,..) prepovedane in zelo nevarne!

Pri vzmeteh morate biti pozorni, da imajo vse potrebne certifikate iz tujine (TÜV), vendar to ni dovolj!
Zastopnik vzmeti mora poskrbeti tudi za šolanje in registracijo pooblašcenih monterjev, saj brez njihove izjave vpis v homologacijo ni mogoc. Tukaj gre za to, da je zagotovljeno, da so vzmeti vgrajene strokovno in za to monter tudi odgovarja. Ce vzmeti niso montirane pri pooblašcenem monterju, lahko zavarovalnica pri nesreci zavrne povracilo škode! Zato bodite pozorni pri nakupu!

Pri montaži vam mora delavnica potrditi Tehnicno potrdilo, ki ga dobite pri nakupu in s temi potrjenimi papirji lahko potem opravite vpis v kartoncek.

Opomba! Za vzmeti Apex je postopek enostavnejši, podrobnosti si lahko ogledate tukaj

Postopek je enostavnejši zato, ker je naše podjetje A3M d.o.o. registriran predelovalec vozil v Sloveniji, prav tako imamo tudi vso potrebno dokumentacijo za izvajanje predelav. Poskrbeli smo tudi za pooblašcene monterje, ki so bili na šolanju za montažo športnih vzmetenj Apex!

Zamenjava platišc in gum:
Avtomobili imajo že v homologacijskem kartoncku dolocene dovoljene dimenzije gum za dolocen tip avta. Dimenzije, ki so tam napisane, lahko vgradite brez dodatne homologacije.

Ce pa želite vgraditi vecje dimenzije gum, morate pri nakupu zahtevati certifikat za platišca, iz katerega je razvidna najvecja dovoljena dimenzija za vaš avto. Certifikati so odvisni od proizvajalca platišc, saj je prizvajalec tisti, ki jih homologira. Lahko se zgodi, da ima ena znamka platišc homologirano vecjo dimenzijo, kot druga za isti tip avtomobila. Na podlagi tega se izvede vpis v homologacijski kartoncek. Drugega za platišca ne potrebujete.
Edina omejitev je, da platišca ne gledajo iz karoserije ali kakorkoli drsajo v blatnike.

Zamenjava izpušnega sistema:

Pri izpušnih sistemih je zadeva zelo komplicirana, saj zakon doloca homologacijo izpuha v Sloveniji. Ker je homologacija zahtevana za vsak tip avtomobila, jo imajo samo najvecji proizvajalci, pa še to ne za vsak avtomobil.

Na podlagi razgovorov pri pooblašcenih institucijah smo ugotovili, da je naceloma za homologacijo tudi dovolj, ce ima izpuh potrdilo, da ustreza direktivam glasnosti, ki veljajo v EU.

Na podlagi teh dokumentov je izpuh potrebno vpisati v homologacijski kartoncek.

Opomba! Doma narejeni izpuhi ne ustrezajo tem kriterijem, zato z njimi ne morete opraviti homologacije!

Vgradnja športnega zracnega filtra:

Zakon za vgradnjo športnega filtra ne zahteva homologacije, zato vgradnje tudi ne prepoveduje. Športni zracni filter je nadomesten rezervni del, za katerega se homologacjia ne zahteva! (Uredba o homologaciji, spisek posamicnih homologacij vozila, Ur. list 33/98)

Vgradnja styling opreme in spojlerjev:

Pri spojlerjih je zadeva podobna, kot pri filtrih, saj zakonsko niso prepovedani, ker v uredbah sploh niso omenjeni! Je pa omejitev ta, da sprednji del ne sme imeti ostrih robov (polmerov, manjših od 2.5 mm), prav tako niso dovoljeni štrleci deli na vozilu.


Opomba! Navodila in predlogi so napisani na podlagi analize slovenske in tuje zakonodaje in pogovorov s pristojnimi insitucijami. Ceprav so dejstva preverjena, ne prevzemamo nobene odgovornosti za kakršnekoli nevšecnosti, ki se lahko pojavijo ob upoštevanju naših nasvetov.

Kaj sm pa jst neki slišu, da bo treba po 1.5. tut spojlerje homologirat!! A je to res?

pa to jih že sedaj moreš vse kaj ni original jih moreš, prejšnji teden sem ravno vozo na homologacijo so me že za 13.080 sit opeharili

MGsax je napisal/-a:pa to jih že sedaj moreš vse kaj ni original jih moreš, prejšnji teden sem ravno vozo na homologacijo so me že za 13.080 sit opeharili

Jaz sem šel gume pa feltne homologirat, in je od tega že več kot 3 mesece, pa ni ne sluha ne duha o kartončku. Avto sem pa že prodal.....
Mene so pa res opeharili za 10.000, ti boš MOGOČE še dobil kartonček, NIKOL pa ne veš

jaz sem bil na RTI prideš drugi dan na vrsto in čez eno uro dobiš kartonnček, pa je .pač hočejo imeti veliko papirjev (TUV, strokovna montaža,...)

Kje ste pa dobil papirje za pragove, spojler,.... Sej če ti kdo to čist tko nardi, nimaš papirjev!! Če pa kupš spojler pri uradnem proizvajalcu pa stane uhuhu kesha!!

Dejte povedat kako ste si vi to spedenal...hmmm....

MGsax je napisal/-a:jaz sem bil na RTI prideš drugi dan na vrsto in čez eno uro dobiš kartonnček, pa je .pač hočejo imeti veliko papirjev (TUV, strokovna montaža,...)

RTI for president :P

freak je napisal/-a:Kje ste pa dobil papirje za pragove, spojler,.... Sej če ti kdo to čist tko nardi, nimaš papirjev!! Če pa kupš spojler pri uradnem proizvajalcu pa stane uhuhu kesha!!

Dejte povedat kako ste si vi to spedenal...hmmm....

jaz sem vzel spojlerje z tufom... mal dnarja za spojlerje=več denarja za kazni.

K jst sm se tut že pogovarju za pragove, spojlerje, blendice,... pa stvar sploh ni tok draga, sam homologacije pa ne morš dobit!! K mislm da sm v grosuplju vidu, da je mel a3m en odbijač tm razstavljen na katerem je bila cena 55k sit + barvanje!! To je pa 2 much zame!!! Sm pa zvedu nekje, da bojo tut te k to delajo 1.5.2004 dobil potrdila in papirje o ustreznosti njihovih izdelkov! No vsaj tist k bo hotu to met!! Sam stvar bo pa zelo draga (za njih)!! Pa najbrž tut za ns!!!

Od rieger stane en odbijach 435 eur ki seveda ni barvan. 55k se mi zdi poceni, samo spet uprashanje kashen je bil. Brez papirjev pa nebi nobenga nikoli kupu.

Skull23 je napisal/-a:Od rieger stane en odbijach 435 eur ki seveda ni barvan. 55k se mi zdi poceni, samo spet uprashanje kashen je bil. Brez papirjev pa nebi nobenga nikoli kupu.

ja tolk stane cel odbijač!podaljšek odbijača stane pol manj.ni ravno poceni so pa papirji...

Se pravi za vsak spojler k ni kupljen pri zastopniku je treba narest homologacijo.

Kje se pa to da narest? kr sm v temu ful now in me ful zanima

Trigger je napisal/-a:Se pravi za vsak spojler k ni kupljen pri zastopniku je treba narest homologacijo.

Kje se pa to da narest? kr sm v temu ful now in me ful zanima

Ne, za vsak spojler, ki ni na avtu kot prvovgradnja, je treba narest homologacijo. To, da je kupljen pri zastopniku je samo predpogoj, da lahko sploh gres zadevo homologirat, ker sicer nimas papirjev o ustreznosti izdelka za tvoje vozilo (TÜV ali bivsi JUS)

Rjuhar je napisal/-a:

Trigger je napisal/-a:Se pravi za vsak spojler k ni kupljen pri zastopniku je treba narest homologacijo.

Kje se pa to da narest? kr sm v temu ful now in me ful zanima

Ne, za vsak spojler, ki ni na avtu kot prvovgradnja, je treba narest homologacijo. To, da je kupljen pri zastopniku je samo predpogoj, da lahko sploh gres zadevo homologirat, ker sicer nimas papirjev o ustreznosti izdelka za tvoje vozilo (TÜV ali bivsi JUS)

točno tako...tut zastopnik nemore homologirat ( no ja kokr sm slisov nekateri vpisujejo...oz. majo pooblastilo)
zastopnik...ali designer..ali uvoznik ti da TUV...s tem naredis homologacijo

se pravi da sam z tuv-om nrdis homologacijo pa s potrdilom o strokovni montaž

sam to pa ni poceni

potrdilo o strokovni montazi ti da pač tist kl ti je montiral (Fazer,A3M ....)