težje platišče se težje zavrti ne

Seveda vpliva.Saj je čist logično. Tudi na zaviranje vpliva.

Pa so kakšni testi npr. kakšna je razlilka ( če je) pri istem avtu z razlličnimi platišči/dimenzijami ??

To je tudi meni logično! Samo koliko vpliva pa ima, že prej omenjenih 1.5 kg na platišče. Malo, veliko...?

malo

nekje na netu sem bral da je nekako 1 kila na kolesu enaka 4kg v avtu.

ma pa kr neki vpliva na obnasanje avta.na lego v ovinkih pri malo slabsi cesti(grbinah).
sj je znano da vecja je nevzmetena teza slabsi je handlinh guma odskakuje bol,pa rabis mocnejse amortizerje da lah dusiijo to nihanje....

Skull23 je napisal/-a:nekje na netu sem bral da je nekako 1 kila na kolesu enaka 4kg v avtu.

Sicer sem imel v mislih, da je več, samo če ti tako praviš, ti verjamem...! Ogledana imam dva tipa platišč pa me je malo "firbec matral", koliko dejansko to pomeni... Teh 6 kg na vsa platišča. Hvala!

JustMuC je napisal/-a:

Skull23 je napisal/-a:nekje na netu sem bral da je nekako 1 kila na kolesu enaka 4kg v avtu.

Sicer sem imel v mislih, da je več, samo če ti tako praviš, ti verjamem...! Ogledana imam dva tipa platišč pa me je malo "firbec matral", koliko dejansko to pomeni... Teh 6 kg na vsa platišča. Hvala!

zakaj pa te zanima kok se pozna.sj to so zanemarljive vrednosti.sploh ce mas malo mocnejsi avto.
ce vzames podatke od skull 23 je tko.4*1.5*4=24kg. to ni nic(za navadne avte/voznike) to je pou tanka goriva.

Poveca se vztrajnostni moment kolesa -> vecja teza, slabsi pospeski. Ima pa vecjo uztrajnost. Na porabo nebi smelo vplivat - kar se vec porabi pri pospesevanju, se dobi nazaj pozneje, ko avto pocasneje zgublja hitrost.
Tisto o nevzmetenih masah pa je res, manjse ki so, boljsi je oprijem na neravninah.

Zaradi eventa vztrajnosti so enkrat baje naredili nek test z biciklom, ki je imel nek velik vztrajnik gor.

Pa še najpomembnejše:

Ni važna samo masa, ampak tudi polmer - oziroma razporeditev mase po polmeru platišča. Če imamo dve platišči enake mase, ampak ima enavečino mase koncentrirane v centru, druga pa večino na obodu - bo druga imela večji vztrajnostni moment, oziroma vrtilno količino. Težje jo bo pospešiti in zaustaviti.

Vsedi se na vrtljiv pisarniški stol in se zavrti. Enkrat iztegni roke in drugič jih daj k sebi. Kaj opaziš, kjub temu da imaš ves čas enako maso?

Fizikalno ozadje je pač tako, da je: Vztrajnostni moment (J) = Masa (m) * razdalja od osi (r) na kvadrat!
Ker gre za rotirajoča telesa, je treba maso integrirati po polmeru. Enačba je odvisna od oblike telesa ki se vrti, v glavnem pa je vztrajnostni moment kvadratno odvisen od polmera in "komaj" linearno od mase telesa.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Vztrajnostni_moment

Platišča pač niso idealni diski in valji, zato bi za njihov izračun potrebovali malo bolj zakomplicirane enačbe, ravno zaradi neenakomerne koncentracije mase od centra do oboda.

sebaveh je napisal/-a:Pa še najpomembnejše:

Ni važna samo masa, ampak tudi polmer - oziroma razporeditev mase po polmeru platišča. Če imamo dve platišči enake mase, ampak ima enavečino mase koncentrirane v centru, druga pa večino na obodu - bo druga imela večji vztrajnostni moment, oziroma vrtilno količino. Težje jo bo pospešiti in zaustaviti.

Vsedi se na vrtljiv pisarniški stol in se zavrti. Enkrat iztegni roke in drugič jih daj k sebi. Kaj opaziš, kjub temu da imaš ves čas enako maso?

Fizikalno ozadje je pač tako, da je: Vztrajnostni moment (J) = Masa (m) * razdalja od osi (r) na kvadrat!
Ker gre za rotirajoča telesa, je treba maso integrirati po polmeru. Enačba je odvisna od oblike telesa ki se vrti, v glavnem pa je vztrajnostni moment kvadratno odvisen od polmera in "komaj" linearno od mase telesa.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Vztrajnostni_moment

Platišča pač niso idealni diski in valji, zato bi za njihov izračun potrebovali malo bolj zakomplicirane enačbe, ravno zaradi neenakomerne koncentracije mase od centra do oboda.

Zdaj ko govoris sem se spomnil, da plesalci na ledu izkoriscajo tale pojav, da se lahko vrtijo hitro.

Ja, pri tem dajo roke in noge čimbolj k sebi, da se hitreje zavrtijo. Ko pa jih iztegnejo, pa se upočasnijo. To pa zato, ker ima na začetku vrtenja ves čas enako energijo, potem pa jo "pretvori" v vrtilno količino. In večji polmer pomeni manjšo hitrost in obratno.

Pri platiščih je enako, če bi jih vrtel z enako energijo. Tista z manjšim polmerom bi se vrtela hitreje.

Blinder je napisal/-a:Poveca se vztrajnostni moment kolesa -> vecja teza, slabsi pospeski. Ima pa vecjo uztrajnost. Na porabo nebi smelo vplivat - kar se vec porabi pri pospesevanju, se dobi nazaj pozneje, ko avto pocasneje zgublja hitrost.

ja, ampak avto ne izgublja hitrost nič počasneje, ker nekako v prometu za ustavljanje uporabljamo bremze (ali pa bremzamo z motorjem). Če bi bili pa sami na cesti in bi lahko to izkoristili, bi pa morda bilo res celo enako. Pri pospeševanju pa porabimo več goriva in to je najbolj opazno...

abbe je napisal/-a:ma pa kr neki vpliva na obnasanje avta.na lego v ovinkih pri malo slabsi cesti(grbinah).
sj je znano da vecja je nevzmetena teza slabsi je handlinh guma odskakuje bol,pa rabis mocnejse amortizerje da lah dusiijo to nihanje....

se tole je.. tudi ce ni grbin na cesti.. vecja kot je masa kolesa in hitreje kot se vrti, tezje mu spremenis smer. če maš od bicikla kolo v rokah in ga nekdo močno zavrti, je kar tezko ga obrnit za 90 stopinj racimo. Tko da tudi tu se pozna "handling".

pa še ena pozitivna lastnost :P večja kot je teža platišča boljša je lega vozila na lepi cesti, ker je težišče vozila nižje :P

če je cesta lepa (brez ovinkov in grbin) potem je skoraj vseeno kje je težišče

JustMuC je napisal/-a:To je tudi meni logično! Samo koliko vpliva pa ima, že prej omenjenih 1.5 kg na platišče. Malo, veliko...?

OGROMNO

Skull23 je napisal/-a:nekje na netu sem bral da je nekako 1 kila na kolesu enaka 4kg v avtu.

....14 kg, sem enkrat daleč nazaj nekje zasledil.....(mislim, da OZ-jeva stran)

če se vozis dokaj normalno potem se ti ni treba obremenjevat s tezo platišč