1. Kolesarska steza je za »pussy-je«!
Iskreno rečeno, po teh bizarno rdeče obarvanih kolesarskih stezah naj se vozijo le malčki iz vrtčevske skupine »čebelic« s svojimi tricikli ter njihove živčne mamice. Kolesarske steze s svojimi grbinami, luknjami ter brezštevilnimi čudnimi zožitvami pač niso primerne za vožnjo z optimalnim tempom, s katerim je še moč vzdrževati anaerobni prag.
Nasvet št. 1: Nikoli se ne vozi po kolesarski stezi, če imaš poleg na voljo gladko cesto. Pa saj imaš vso pravico, da se voziš po cesti s svojim par tisoč evrov vrednim Pinarellom, ki je, roko na srce, dražji od marsikaterega starejšega avtomobila.
2. Nič te ne sme ustaviti!
Ritem pri kolesarjenju je zelo važen, ki ga ne sme nič zmotiti. Zatorej so ostali udeleženci v prometu vedno moteč faktor. Še posebej kakšni neumni pešci, ki mislijo, da imajo vedno in povsod prednost.
Nasvet št. 2: Ko ugledaš rdečo luč na semaforju, jo poskušaj kolikor se da ignorirati – a le, če vidiš, da z druge strani ne prihaja noben avto. Če vidiš zgolj pešce, se pod nobenimi pogoji ne ustavljaj, temveč jih glasno opozori s sledečim: »Pazi, trening!«.
3. Lepše se je voziti vzporedno drug z drugim
Če vsakodnevno namenjaš po službi par uric za neumorni trening kolesarjenja, je fino, da si poskušaš najti sebi primernega “sparing” partnerja, ki ti bo pomagal pri držanju težaškega ritma ter ti s pogovorom krajšal čas med poganjanjem pedal.
Nasvet št. 3: Če trenirata dva, vedno vozita vzporedno. In če vama bo kakšen avtomobilist trobil, mu mirno pokažita sredinec – saj če ima čas za trobljenje, ima najbrž dovolj časa tudi za to, da bi vaju vmes že davno prehitel!
4. Bodi individualist!
Raznorazni kolesarski klubi so brezveze, saj te le omejujejo z nekimi birokratskimi pravili. V bistvu pa jim gre le za pobiranje članarin! Pa še podrejati se moraš večini ter trenirati ob točno določeni uri. Pa saj za vraga ne nameravaš nastopati na Olimpijskih igrah, kamor itak pridejo le dopingiranci.
Nasvet št. 4: Treniraj v večernem mraku in zvečer, ko popusti dnevna vročina. In če si že potrošil par sto evrov za kolesarska oblačila Scott, ki so okrašena z odsevniki bolj kot božična jelka, potem si lahko povsem brez skrbi, da bi te v temi kakšen voznik spregledal.
Dragi hibiciklist! Če se boš kolikor toliko držal teh navodil, ti skorajda mora uspeti. In boš vsaj v krogu svojih bližnjih postal za nekaj minut »nesmrten«, ko se boš na prihajajočem področnem kolesarskem tekmovanju za Pokal počene zračnice zlahka uvrstil med najboljših 50 udeležencev. Vseh starostnih kategorij!
Tekst: Chan; foto: Kyknoord
Mnenja uporabnikov
15 komentarjev za "Chanov kotiček: Dragi hobiciklist!"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Pijanca na kolesu še nikol niso zbil… Preklet pazjo če ga srečajo. Jaz sem tudi kolesar in ne bom komentiral Chan-ovih napotkov. Včasih si tako kolesar, kot voznik avta zasluži par klofut. Je pa dejstvo, da se kolesarja prehiteva tako kot ostale udeležence prometa.
Dajte še “pravila” o traktoristih napisat, imajo nekako enako hitrost in “ovirajo” promet 🙂
Delno se strinjam z @uros11, da je iz vidika varnosti kolesarja, vsaj v določenih primerih, potrebno narediti tudi kakšen manjši prekršek, če si s tem kolesar reši “celo glavo” – roko na srce, marsikateri avtomobilist pač ne zmore / ne zna / noče upoštevati, da so kolesarji le šibkejši člen v prometu ter ga s svojimi agresivnimi manevri spravlja v nevarnost. Glede splošne vozniške kulture in spoštovanja kolesarjev smo še vedno pač na psu! A vendarle pa je v zadnjem času moč videvati tudi prav poseben segment kolesarjev (o katerih sicer pišem zgoraj), ki le in zgolj za dosego nekih kvazi osebnih rezultatov zavestno kršijo cestna pravila, a pri tem nezavedajoč tvegajo, da bodo kot šibkejši člen potegnili najkrajše. Morda le kot plastičen primer: kot če bi se tekač, ki se pripravlja na Ljubljanski maraton, želel aklimatizirati na asfaltno podlago, pa bi tekel po cesti, namesto na vzporednem pločniku, saj bi ga pešci na pločniku motili.
Tole z opletanjem je odlično in preiskušeno – voznik misli, da te bo infakrt in takoj poskrbi vse, da tak kolesar ne bi opraskal njegovega svetega pleha.
CHAN, zadel si bistvo. Mogoče bi bil še dober nasvet za tiste ki pogledujejo nazaj ob zavijanju: obvezno naredi looping vsaj po polovici voznega pasu, da te avtomobilski udeleženci slučajno ne spregledajo in opazijo tvoje nadpovprečne koordinacijske sposobnosti kontroliranja balance. Ta nasvet je primeren tudi za rekreativce z močni nogami, katerim ni dovolj le vožnja naravnost v hrib ampak ob tem močno razkačijo noge in cikcak opletajo levo-desno…
Na nad druge, ampak pred druge – druga opcija je, da me zgazi tipičen slovenc, ki meni, da lahko prehiteva kolesarja v škarje, da mu ni treba zmajšati hitrosti za kolesarjem, da lahko mimo kolesarja pelje 10 cm mimo s hitrstjo 100 na uro. Da torej onemogočim tipičnemu slovencu prehitavanje v škarje in morebitno povoženje kolesarja, storim prekršek, če sploh ga in se premaknem toliko od desnega roba, da on ne more nevarno prehitevati v škarje. S tem tipičnemu slovencu (verjetno tebi) zmanjšam hitrost, mu vzamem 3 sekunde dragocenega časa, ki bi ga on porabil za moje ogrožanje in cca 5 ccm goriva, ki ga porabi, da pospeši na prejšnjo hitrost. Torej tipičen slovenc proti tipičemu slovencu, tvoj argument v tipičnem slovencu pa je kakšen -da se tipični slovenc ne bi smer braniti pred tipičnem slovencem? Ali da se lahko samo tipični slovenski vozniki postavljajo nad druge, v tem primeru kolesarje, kolesarji pa se tipičnemu slovencu ne bi smeli ubraniti, da jih ne ubije.
Mlad si miško, mlad in neizkušen in slab voznik.