Chanov kotiček: Kupec je … kralj

I rule

Pa vendar, kadarkoli se odločim v naši preljubi podkaravanški deželici nekaj kupiti, vedno začutim znotraj trebušne votline neko neopredeljeno bolečo kepo, ki me tišči in boli in se z metastazami razrašča po celem telesu. Občutek dobim, da je moja sveta državljanska dolžnost, zapisana v Ustavi Republike Slovenije, da se ustavim v dotični trgovini, kjer moram zapraviti svoje prigarane evre ter trgovcu pripomoči, da bo uresničil svoje … vesoljske sanje.

Avtomobilistični prodajni guruji nas sicer vneto prepričujejo, da so njihove prodajne metode zapisane že v kumranskih rokopisih ter definitivno uspešnejše od plastičnih predreferendumskih oglasov. V avtomobilskem salonu pa se igrane vloge večinoma zamenjajo. Donedavni kralj (asfaltne džungle) Tarzan, postane mala Čita, ki bo poskušala zlesti pod kožo prodajalcu ter ga z vsemi pogajalskimi spretnostmi, katerih se ne bi sramoval niti Churchill na jaltski konferenci, prepričati da ima menda resnično namen kupiti nov avtomobil. Prepriča ga s poznavanjem vseh vzporednih testov, najdenih v prispevkih zadnjih dvoletnih edicij Auto Bilda, Auto Motor und Sporta ter Delove priloge Na kolesih. Z deklamiranjem na pamet vseh tehničnih specifikacij ter zadnjih cenikov, najdenih na svetovnem spletišču, pa bo Čita prepričala še zadnjega trmoglavega »jarca«.

»Gospod, vidim da dobro poznate naš model ter tudi konkurenčno ponudbo.«.

»No shit, Sherlock! Mogoče celo bolje, od tebe«, bi najraje odvrnil.

»Glejte, cene so že tako ali tako akcijske, boljše ponudbe za dani denar pa ne boste dobili.«

A, bejž no! Res, samo en in edini salon avtomobilov obstaja v deželi dunajskih kočijažev. Prepričeval bo še, da je cenejši menda le še BicikeLJ!

»S tem modelom boste dobili izjemen avtomobil in dolgoročno zadovoljstvo, katerega se ne da oceniti z denarjem.«

Jep, denarnica me v hlačah toliko žuli, da jo bom nemudoma osvobodil parih tisočakov, zadovoljstvo pa bom občutil zaradi olajšanega mednožja. Ok, saj razumem, da ti menda ostane bore malo od prodanega avtomobila. Tisti procent ostanka pa ti bo poplačal ravno čistilca salonskih stekel, ko bo odstranjeval vse opičje odtise rok, ki jih pušča nepregledna množica po pročelju zgradbe, iščoč akcijske cene oglaševanih avtomobilov.

Trgovčevo jamranje zopet zamenja vloge do te mere, da bi Čita najraje prispevala v Sklad za ohranjanje ogroženih vrst, kamor spadajo v kategorijo pand in snežnih leopardov tudi avtomobilski trgovci. Čita pa istočasno pozablja, da mora vsaj par let obirat banane, da si lahko sploh privošči nov bananamobil.

Zatorej je kupec … Kralj – le če se takisto piše. Potem pa se njegovo kraljestvo več ali manj konča.

besedilo: CHAN, foto

(Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.)