Najprej sem pomislil, da se nekdo na radijski postaji malce neokusno šali. Potem sem pričel razmišljati, da v tistem kaotičnem momentu, ko se je skorajda vesoljna Slovenija znašla v popolni ohromljenosti, ni ravno primeren trenutek za zbijanje tovrstnih šal radijskih napovedovalcev. Ne, tovrstno »šalo« so si v resničnosti očitno privoščili kar sami policisti!
Okej, policisti bi najverjetneje brž pričeli razlagati, da postavljajo radarske kontrole zaradi naše lastne varnosti. Ampak na kakšen način pa so v danem trenutku sploh skrbeli za varnost voznikov? So z radarjem lovili vse tiste »pingvine«, ki so mimo njih prehitro pridrsali po zaledenelem cestišču? So morda celo merili vse tiste »prepočasne« voznike, ki niso dovolj urno švigali mimo podirajočega se drevja in grmovja?
Seveda dajem tudi povsem realno možnost, da so bila v danem trenutku po Sloveniji celo tako normalno prevozna cestišča, da si se lahko po njih igral Borisa Popoviča* (*sicer poznamo tudi ponarodelo frazo »igrati se Šumija«, ki pa jo dokončno opuščam, saj bi zaradi trenutnega stanja odličnega nemškega dirkača izzvenela izjemno neokusno). Sam sem sicer med svojo potjo, ko sem že prevozil kar nekaj desetin kilometrov po Sloveniji, le redkokdaj sploh dosegel najvišjo dovoljeno hitrost. Ter na svoj cilj prispel konkretno kasneje, kot v običajnih vremenskih razmerah.
A kakorkoli že – četudi so na Slovenskem tisti dan obstajale normalno prevozne poti, sem imel nek čuden občutek, da bi lahko omenjena policijska patrulja, ki je naokrog strašila z radarskim merilnikom hitrosti, bolj smiselno preživljala svoj prosti čas. Kaj pa vem, morda bi lahko priskočila na pomoč našim gasilcem, vojakom, ostalim policistom na bolj ogroženih območjih ter vsem prostovoljcem, ki še vedno z izjemno požrtvovalnostjo pomagajo našim sodržavljanom? Morda pri lovljenju zablodelih risov iz živalskega vrta? Ali pa bi morda lahko pomagala pri usmerjanju prometa, kjer zaradi izrednih razmer primanjkuje število policistov, medtem ko se gozdarji na vso moč trudijo, da bi čimprej umaknili podrto drevje s cestišč (kot na primer na Tržaški cesti proti Brezovici pri Ljubljani), da se lahko ostalo ljudstvo nemoteno odpravlja v službe, šole, vrtce in na jutranji kapučino?
Dajem pa tudi precej znanstvenofantastično možnost, da so s svojo radarsko nabirko želeli le zbirati »prostovoljne« prispevke za vse naše državljane, ki so v tokratni vremenski katastrofi utrpeli precejšnjo škodo. In če bi bilo temu res tako, bi se najverjetneje tudi sam vozil mimo postavljenega radarja s kakšnimi 150 kilometri na uro, če bi vedel, da bi s tovrstnim nabiranjem denarja resnično komu pomagal in da moja »vzgojna kazen« ne bo končala v malhi, ki je namenjena mašenju slovenske bančno-tajkunske luknje! A ker sem stoodstotno prepričan, da omenjena radarska kontrola ni bila postavljena zaradi kakršnekoli solidarnostne pomoči ob tokratni naravni nesreči, se mi zdi, da je ob zadnji zmrzali nekaterim zamrznila tudi pamet!
Tekst: Chan; foto: C. G. P. Grey
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Chanov kotiček: Ledena pamet"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Seveda je veliko kritik, če se dogajajo takšne stvari! Naj se nehajo skrivat po grmovju in merit na najbolj varnih odsekih in se lotijo resnega posla (ki ga definitivno ne manjka na cestah!), pa ne bo toliko kritik!
Ma teh kritik o radarjih pa policajih mam pa res že dost!! A se da še kej druzga napisat, prosim?! Pa radarji po radiju, pa na netu, pa ob pivu pa itd.. Too much!!