Konec tedna je njegov čas. V garaži ga nežno premeri z očmi, pogladi po bokih ter ga počasi postavi na svež zrak. Z neverjetno previdnostjo se bori z garažnimi centimetri. Zanj se boji bolj, kot za lastno zdravje. Danes mu bo zopet privoščil tisto urico, uro ki mu pripada na njemu znanem poligonu.
Vedno čaka na izpraznjeno cestišče. Poligon, ki pozna bolj, kot lastni žep. Tam je doma. Najraje se bori sam s sabo. Tekmuje. Tedaj je srečen. Na ostale se ne ozira. Ostali ga celo motijo. Kot bi se neizmerno bal za svoj jekleni konjiček. Ignorira jih. To je mentaliteta pravega zmagovalca! Pravi talent!
Pa vendar ga ne marajo. Počutijo se ogrožene. Na ravnini ga praviloma prehitijo. Za bližnjim ovinkom jih dohiti, nikoli ne prehiti. Nervira jih. Kot bi se želel igrati z njimi. Ima prirojen čut za hitrost. Enakomernost. Kot človeški tempomat. Redkokdaj najdeš takšnega talenta!
Ovinke jemlje s kirurško natančnostjo, pred najostrejšimi niti ne zavira. Zbrano sledi cestnim serpentinam. Vedno je na preži. Opazi vsako podrobnost. V zavetju svojega jeklenega objema se počuti varno. Pa vendarle nevarnost sovraži do dna svoje duše. Ob njej mu je slabo.
Sedaj ima na grbi že mnogo let. Priznam, da sem ga na začetku ignoriral. Čez čas se zaradi njega že pošteno jezil. Bentil. Pošteno je načel moj mir in spokojnost. Lahko mi je pokvaril cel dan. S slabimi vtisi sem se znal spopadati še cel začetek naslednjega tedna. O njem sem neprestano govoril. In razpravljal. Rešitve nisem našel.
Pa vendarle priznam, da mi je sčasoma prirasel k srcu. Na svojstven način sem začel ceniti njegov talent. Talent, ki zbuja mešane občutke. V veliki meri negativne občutke. Talent, ki ne bo zmagal na lokalnem tekmovanju. Talent, ki je poznan, kot nedeljski voznik.
besedilo: CHAN
(Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.)
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Chanov kotiček: Talent"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
hahaha
spet ti je uspelo 😀