Chanov kotiček: Vesele praznike!

meglenke

Migetanje prazničnih lučk naseli v srca spomine na brezbrižno mladost, ko je igriva otročad, z iskricami v očeh in polna upanja pisala pisma želja božičku in ostalim možem, ki nosijo darila. Spomine na zimsko rajanje v objemu ledeno hladnih dni ter sankaške podvige na sosedovem hribčku. Prelepe spomine na brezskrbne urice ob pravkar zakurjenem kaminu ter prijetnem klepetu z najboljšimi prijatelji še dolgo v noč.

Ob osvetljavi rdečih lučk in ogledovanju prazničnega reklamnega plakata najboljšega soseda, se človek zdrzne razmišljujoč, da bo potreben zopet do potankosti izdelan projekt. Projekt načrtovanega iskanja daril najbližjim, z mukotrpnim čakanjem v neskončnih vrstah pred blagajno. Ter se hkrati odpovedati vsaj polovici svoje plače, da svojim najbližjim, ki jih ima menda najraje, privošči vsaj majčken približek prazničnega vzdušja.

Agresivna in že skorajda preveč nadležna bela svetloba pa pričara kruto razsvetljenje in strezni še zadnje sanjače. Bogato obložene izložbe bodo v teh časih marsikaterega starša ožalostila, saj svojemu otroku ne bo mogel privoščiti vsega tistega, kar imajo njegovi prijatelji. Prazne besede o prijateljstvu in sreči pač ne nadomestijo novega I-Poda, katerega imajo že vsi sošolci. Starša se odločita, če se že vsaj z avtomobilom ne morata kosati z bližnjimi sosedi, bosta vsaj otrokom dopustila, da ostanejo enakovredni svojim vrstnikom.

Iz prazničnega sanjarjenja me prebudi neumorno hupanje, nič kaj navdahnjeno z božičnimi mislimi. Prebudim se v današnjo realnost, občutek imam, da letos novoletni prazniki drastično prehitevajo. Koledar bi bilo najverjetneje potrebno odnesti nazaj h koledarniku, da ga poskuša popraviti. Drugače si v teh zadnjih turobnih in meglenih dneh ne znam predstavljati evforije »prazničnega« osvetljevanja slovenskih avtomobilov. Žal ne z božično novoletnimi svetlobnimi okraski, temveč v obliki pretirano žarečih meglenk, ki pa srca ravno ne napolnjujejo z radostjo in srečo …

Tekst: Chan, foto: spcummings