Chanov kotiček: Zgodba o uspehu

clio

Na prelomnici svojega otroštva se je odločil, da se bo posvetil tujim jezikom. Kljub temu, da so ga zlobni jeziki okrog njega želeli prepričevati, da si bo lahko s takšno izobrazbo bore malo pomagal. Ni jih poslušal. S pridnostjo in vztrajnostjo je doštudiral veliko prej, kot vsi njegovi vrstniki. Malce prezirljivo jih je opazoval, kako so raje zavili v bližnji bife, kot pa da bi z njim gulili klopi v predavalnici.

Doma so bili sila ponosni. Bil je sploh prvi v družini, ki je doštudiral. Starši so malce naivno mislili, da se mu je sedaj odprl svet. Ter da si bo z dobro službo lahko privoščil marsikaj, kar ni bilo dano njegovim staršem in sorodnikom. Vsaj za nekaj bežnih trenutkov so bili srečni.

Rahlo otopelih misli in tresočih rok je skorajda zavriskal od veselja. Po mukotrpnih desetih mesecih iskanja službe in neuspešnih pošiljanjih prošenj za zaposlitev, je sedaj prejel vabilo na razgovor za delovno mesto učitelja. Ravno to, kar si je želel celo življenje. Ni mu bilo mar, da je šola oddaljena 120 kilometrov od njegovega doma. O tem bo razmišljal kasneje.

Bil je presrečen. Od dobrih štiristo vlog so izbrali ravno njega. Nekaj časa je bil le nadomestni učitelj. Zaradi njegove zagnanosti in marljivosti so ga kasneje zaposlili za stalno. Njegova plača učitelja začetnika je bila dokaj nizka, velik del zaslužka pa je porabil za najemnino majhne luknje. Prizadeli ga niso niti vladni varčevalni ukrepi, ki mu bodo še zmanjšali prihodke. Preprosto je bil vesel, da njegovo večletno šolanje ni šlo v nič.

Ignoriral je prijatelje iz otroštva, ki so ga večkrat napadali, da je »učiteljski voluhar, ki zažira državo« in da imamo državo pred propadom ravno zaradi takšnih, kot je on. Ter mu nemalokrat navrgli, da imajo najverjetneje ravno zaradi njihove šolniške pogoltnosti manjše otroške dodatke, vrtce pa dražje.

Od nekdaj si je želel kupiti nov avto. Da vsaj enkrat začuti vonj po novem avtomobilu! Uspel je privarčevati manjši kupček denarja, banka pa mu je odobrila še minimalen kredit, s katerim bi si ga lahko končno privoščil. Saj ni želel ravno kakšnega sijočega lepotca, s katerim bi dražil sosede. Ko si ogleduje ponudbo po okoliških salonih, ga nenadoma prešine, da je njegova življenjska »štorija«, polna pohval, priznanj in odlikovanj, vredna le toliko, da si lahko privošči edinole Renaultovo Storio. Ob nenadni razsvetlitvi lastne realnosti ter z rahlo zavistjo ob misli, kako se prijatelji iz otroštva naokrog prevažajo s prestižnimi lepotci nemških znamk, zopet zablesti v znanju tujih jezikov ter sam pri sebi izusti: »F..k off!«.

Tekst: Chan; foto: aparcasmal