V času najinega pogovora, ob robu predstavitve električne Katrce na Portugalskem, najbrž še ni vedel, do kakšnega preobrata bo prišlo v prihodnjih dneh. Konec koncev to tudi v ničemer ni spremenilo njegove vloge prvega odločevalca, ko je govora o načrtih in rezultatih znamke Renault.
Z najnovejšimi modeli, kot sta Renault 4 in 5, ste praktično razdelili pot avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem in električnih avtomobilov; platforme družine CMF so se za potrebe električnih modelov preselile na osnovo AmpR. Se morda kljub vsemu nakazuje možnost, da bi jih v prihodnosti ponovno združili?
Ne, že pred štirimi leti smo se odločili za strategijo, ki temelji na dveh pristopih. Prvi je, da ljudem omogočimo nakup avtomobilov z zelo veliko avtonomijo in prehod z dizelskega na bencinski pogon. Pri Cliu, Capturju smo na primer ponudili zelo učinkovit hibridni pogonski sklop; zdaj hibridi predstavljajo že več kot 40 % naše prodaje v Evropi. V paleti od modela Clio pa vse do modela Rafale lahko ponudimo zelo konkurenčne pogonske sklope za vse, ki si ne morejo omisliti priklopa električnega avtomobila. Ampak trg električnih vozil v Evropi predstavlja približno 17 % prodaje novih vozil, kar pomeni, da se ne bo zmanjšal, temveč razvijal naprej. Mislim, da je ena najboljših rešitev za preboj električnih modelov prav s prodajo novih vozil v segmentu B. Hkrati ima namenska platforma za baterijsko-električne modele veliko prednosti, ki ste jih lahko izkusili tudi med testnimi vožnjami z Renaultom 4. Med njimi so kompaktna zunanjost ob najboljši prostornosti v razredu, povezljivost med voznikom, avtomobilom in cesto na najvišjem nivoju ter nenazadnje aerodinamika in učinkovitost s porabo pod 13 kWh/100 km, kar prinaša avtonomijo nad 400 km z enim polnjenjem. Vse te prednosti delno izhajajo tudi iz dejstva, da smo se odločili za ločen pristop ter posledično lahko zadovoljimo potrebe kupcev segmentov B in C tako s hibridnimi kot tudi baterijsko-električnimi pogoni.
Torej boste vztrajali pri strategiji in razočarali ljudi, ki sta jim nova modela Renault 4 in 5 obikovno zelo všeč, zdaj pa ju ne bodo mogli voziti s hibridnim pogonom?
Ne bi rekel, da bodo razočarani… če na primer pogledate prodajne rezultate za april* – veste kateri model je bil najbolje prodajan v Evropi? To je bil Clio. Hkrati pa je bil Renault 5 med najbolje prodajanimi baterijsko-električnimi modeli v Evropi. To pomeni, da ne bomo razočarali nikogar, ampak dopuščamo izbiro – in zdi se, da to dobro deluje.
Preverjam, ker so vaši konkurenti ubrali drugo pot – najprej so začeli z električnimi pogonskimi sklopi…
Ne vsi.
Seveda, ne vsi. Ampak nekateri so kasneje dodali še klasične in hibridne pogonske sklope, pa me je zanimalo, če ste tudi pri vas razmišljali o čem podobnem. A kot ste že odgovorili: obstajata dve ločeni platformi in ne morete preprosto preklopiti z ene na drugo.
Izziv ni v prehodu z ene na drugo arhitekturo. Izziv je narediti ustrezen avto za potrebe kupcev. Če na primer pogledava Scenic, smo se pred časom odločili, da ga bomo izdelali na namenski platformi, ker je bil to način za veliko zmanjšanje mase in pridobitev avtonomije. Mislim, da smo pridobili izkušnje, ki jih zdaj posnemamo v segmentu B; to je izbira, ki nam omogoča, da na trgu resnično ponudimo konkurenčen izdelek za vse raznolike potrebe potrošnikov.
Kitajska trenutno zelo veliko pozornosti namenja pogonskim sklopom s podaljševalnikom dosega. Se vam zdi, da bi tovrstni pogonski sklopi lahko postali zanimivi tudi za Evropo?
Ne izključujemo te rešitve in spremljamo njen razvoj na Kitajskem, vendar bi rekel, da zahteve kitajskih potrošnikov niso enake kot v Evropi. Osebno se mi zdi najpomembnejše doseči zelo dobro avtonomijo, kot smo to uspeli pri Renaultu 4, ki ima več kot 400 km dosega z enim polnjenjem, kar je dobro za avtomobil velikega segmenta. Pri Scenicu je za primerjavo ustrezen doseg nad 600 km. Sledimo tem usmeritvam, potem pa bomo videli, če bi bil tudi podaljševalnik dosega lahko dobra priložnost.
V Sloveniji se vsi resnično veselimo začetka proizvodnje Twinga v Revozu. Katerega Renaultovega modela se pa vi najbolj veselite v naslednjih treh letih?
Če se vrnem na vaše vprašanje o pogonski strategiji. Mislim, da bi bilo zelo dolgočasno, če bi z baterijskim sklopom opremili Captur. Zame je razburljivo ponovno odkrivati nekdanje ikone na način, kot to počnemo mi, projekt Renaulta 5 je bil izjemno zanimiv. Prejšnji teden sem bil v Združenem kraljestvu in napovedali smo, da bodo dobili Twingo z volanom na desni – bili so izjemno navdušeni, ker imajo radi avtomobile. Zdaj ne smemo razočarati kupcev, naš izziv je, da predstavimo edinstven izdelek izven pričakovanih okvirjev. Videli boste, da bomo naredili avtomobil, ki bo vsestranski, a s pridihom starega Twinga – neverjeten bo.
Še zadnje vprašanje, preden nama zmanjka časa: v Franciji ste konec leta 2023 implementirali projekt socialnega najema električnih vozil, ki je bil zaključen v začetku 2024 zaradi pomanjkanja sredstev. Tudi Renault je bil eden izmed sodelujočih proizvajalcev – kako ste bili zadovoljni z rezultati in kaj mislite o tovrstnem pospeševanju prehoda na lokalno brezemisijska vozila?
Mislim, da je bil to zelo dober ukrep francoske vlade, ker je kupcem približal baterijsko-električne avtomobile. Sporočilo je bilo precej preprosto: dostop do električnih avtomobilov je izvedljiv ob dobri ceni in prehod lahko opravite brez težav. Za nas je bila to zelo zanimiva izkušnja, v programu smo prodali več kot 10 tisoč Twingov in v njem dosegli približno četrtinski delež. Mislim, da je vse, kar bi lahko storili za povečanje povpraševanja po baterijsko-električnih vozilih, dober ukrep. In upam, da se bo morda tudi Slovenija odločila za kaj podobnega v prihodnjih mesecih.
Bo Francija ponovno odprla oziroma podaljšala to shemo?
Pogovori so sicer v teku, a trenutno še nimam nobenih informacij na to temo.
Besedilo in foto: Urška Mihelič Radolović.
*Renault Clio je bil tudi najbolje prodajani model v mesecu maju.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen