Zasnovan kot avtomobil srednje-prestižnega razreda, je imel Super 6 pod motornim pokrovom tih vrstni šestvaljnik, z delovno prostornino 2,5 litra in največjo močjo 55 KM. Admirala, ki je sodil v prestižni avtomobilski segment, je gnal 3,6-litrski šestvaljnik z največjo močjo 75 KM in veliko zalogo navora. Oba motrja sta imela nekaj skupnega: ventile v glavi. Tako v motorju Super 6, kot v Admiralu, so bili namreč ventili gnani preko odmične gredi z valjastim zobnikom.
Začetek prodaje novih modelov je sovpadalo z obetajočo prihodnostjo, ob Oplovi 75. obletnici delovanja. Super 6 je sočasno utiral pot priljubljenemu Opel Kapitänu, ki je zapeljal med kupce leta 1938 z modernim 2,5-litrskim motorjem. S predstavitvijo večjega Admirala se je Opel vrnil v segment prestižnih avtomobilov in na novo postavil trdne temelje za prestižno Rüsselsheimsko ponudbo.
Močan motor in odločne oblikovne poteze
Adam Opel AG je februarja leta 1937 na avtomobilskem salonu v Berlinu obeležil 75. obletnico delovanja s predstavitvijo Super 6 in prestižnega Admirala, avtomobila, ki sta odprla pot družbe v prihodnost.
S Super 6 je družba v svojo ponudbo prvič vključila motor z ventili na vrhu glave. Ventili so bili krmiljeni z odmično gredjo z valjastim zobnikom, odmičnim drogom in nihajnim vzvodom. Šestvaljni vrstni motor z delovno prostornino 2,5 litra in kratkim hodom batov, je dosegel največjo moč 55 KM in zagotavljal največjo hitrost 117 km/h. Izstopal je s številnimi lastnostmi, med katere je sodila tudi velika stopnja skladnost z vožnjo po avtocesti, s konstantno hitrostjo 100 km/h, kar je takrat postalo posebej pomembno merilo avtomobilske sodobnosti. Za motor je bila ob vsem značilna še velika stabilnost delovanja pri velikih vrtljajih ter še velika zaloga navora, tekoče delovanje in izjemna zanesljivost, kot ena najbolj uveljavljenih značilnosti Oplovih izdelkov. V reklamni katalog iz tistega časa so za Super 6 zapisali: »S Super 6 so vsebine in značilnosti, ki so do slej bile ohranjene le za ekskluzivne in drage, visoko zmogljive, oziroma športne avtomobile, sedaj na voljo tudi v srednjem razredu.« Zmogljiv motor je Super 6 zagotovil, da je postal naravna izbira za avtomobilski šport. Super 6 je bil tako osnova za dirkalnik za nastope po neutrjenih poteh in vztrajnostnih dirkah, z največjo močjo motorja 65 KM, ki je zmagal na številnih dirkah, med drugimi tudi na Mednarodni Nemški alpski dirki.
Kupci so lahko izbirali med štirivratno limuzino in tovarniško izdelanim kabrioletom. Od leta 1938 je bila na voljo tudi dvovratna limuzina. Drugače kot Opel Olympia, ki je bila s samonosno karoserijo, javnosti prvič predstavljena leta 1935, je zgradbo Super 6 sestavljala ločena šasija in karoserija. Rešitev je bila posebej primerna za izdelovalce posebnih karoserij, kot so bili Hebmüller, Autenrieth, Buhne in Gläser, da so na osnovi Super 6 izdelali izvirne roadsterje in posebne kabriolete. Oglaševalski slogan tistega časa je za Super 6 zvenel »močni motorji, atraktivne poteze.«
Opel je s Super 6 vztrajal v vodilni vlogi ponudnika v segmentu šestvaljnikov, kot največji izdelovalec avtomobilov v Evropi tistega časa. Do prihoda njegovega naslednika Kapitäna leta 1938 je bilo izdelanih 46.453 Super 6.
Perfekcija je povezava lepote in moči
Novi prestižni Oplov avtomobil Admiral je na avtomobilski trg zapeljal sočasno, kot predstavnik srednjega razreda Super 6. Novi zastavonoša znamke je naredil velik vtis z izjemnim dizajnom in slogovno prepričljivo ter sklano notranjostjo. Njegov dizajn se je v marsičem naslanjal in izhajal iz obdobja art decoja. Opel je dopolnil spekter svojih avtomobilov z novim predstavnikom luksuznega segmenta, ki je prvič nosil ime Admiral. Ob elegantni limuzini, za katero je bilo potrebno odšteti 6500 reichsmarks, je bil kupcem na voljo tudi kabriolet za katerega so zahtevali 7000 mark. Tako kot pri Super 6, je za zgradbo bil uporabljen trden nosilni okvir. Tako so karoseristi tudi na njegovi osnovi lahko izdelali številne izvirne izvedbe.
Udobje v vožnji je bilo zagotovljeno z neodvisnim vzmetenjem posamičnih obes sprednjih koles. Tako imenovano sinhronizirano Oplovo vzmetenje je bilo oplemeniteno s hidravličnimi blažilniki in stabilizatorji. Zadnja prema Banjo je bila dopolnjena s poleliptičnimi vzmetmi. Tudi ta je bila oplemenitena s hidravličnimi blažilniki. Avtomobil je poganjal vrstni, 3,6-litrski šestvaljnik, z največjo močjo 75 KM. Ventili na vrhu glave so motorju Admirala zagotavljali učinkovito delovanje tudi v najbolj zahtevnih razmerah. Opel je za avtomobil zagotovil največjo hitrost 132 km/h. Njegova povprečna potovalna hitrost na avtocestah je znašala med 110 in 115 km/h. V barvnem Oplovem katalogu iz tistega časa je bilo zapisano: »velika stopnja perfekcije izhaja iz kombinacije lepote z velikimi zmogljivostmi.«
Ne le, da je motor Admirala postavil nova merila glede tihosti delovanja in zanesljivosti, njegova vsestranskost je bila dokazana tudi z uporabo v Opel Blitzu. Motor je namreč tritonskemu Opel Blitzu omogočal, da se je postavljal, kot tovornjak z najbolj sofisticiranim motorjem tistega časa. Bil je tudi edino Oplovo vozilo z velikim sistemom krmiljenja ventilov v glavi, v vrstnem šestvaljniku. Po 6404 primerkih se je izdelava Admirala zaključila leta 1939 z začetkom vojne.
Oplov pohod v prestižni avtomobilski razred se je nadaljeval po vojni, ko je ponovno stekla izdelava Kapitäna in Admirala. Leta 1948 je tekoči trak zapustil prvi povojni Kapitän. Konec spomladi leta 1970 se je dokončno zaključila izdelava popularnega naslednika Super 6, Kapitäna B. Novi Admiral, ki je doživel premierno predstavitev leta 1964 je uspešno nadaljeval tradicijo svojega velikega predhodnika in vztrajal na trgu do leta 1977.
Vir: GM
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen