Sloviti oblikovalec Pininfarina je poskrbel za videz brezstrešne različice 205, zato marsikdo zmotno misli, da je italijanska legenda oblikovala tudi običajno izvedenko. Avtomobil, ki je rešil Peugeot po nakupu obubožanega Citroëna in skoraj propadle evropske veje Chryslerja, je narisal hišni oblikovalec Gerard Welter. S tem je spremenil, kako ljudje gledajo na Peugeot, ki je takrat veljal za enega bolj konzervativnih proizvajalcev iz velike francoske trojice. Življenje za ”dvestopetico” se je pričelo leta 1983, ko so pri Peugetu predstavili naslednika 104. Z njim so želeli zapolniti vrzel, ki je nastala med modeloma 104 in 305, saj Peugeot v težkih časih ni potreboval še enega dolgočasnega modela.
Poleg finančne krize so Peugeot pretresale številne afere – odpuščanja delavcev in stavke zaposlenih, predvsem severnoafriških priseljencev, ki so bili plačani manj in so živeli v slabih razmerah. S pomočjo države in uvoznih omejitev za japonska vozila so bili na obzorju boljši časi, toda nikoli jim ne bi uspelo, če ljudje ne bi naravnost ponoreli za njihovim novim modelom.
Ravno pravi čas
Peugeot 205 je bil prijeten na pogled, imel je povsem neodvisno vzmetenje, veliko prostora glede na svojo velikost, bil je dodobra založen z opremo in na voljo celo v dizelski različici, kar je bil velik odmik od ustaljene prakse v Evropi. A ljudski izbranec se je dokazal še nekje – v svetu relija. Leta 1983, ko je bil predstavljen 205, se je razživelo dirkanje v sloviti reli skupini B.
V svetu dirkanja je potrebno izpolniti veliko pravil, toda skupina B glede tega ni bila pretirano zahtevna. Za vstop v tekmovanje je bilo potrebno pripraviti le 200 ”civilnih” avtomobilov, ki so bili v večji meri zelo podobni slovitim dirkalnikom. Ne reče se jim zaman ”zlati časi dirkanja”, saj so imeli dirkalniki nepredstavljivo veliko moči in so bili tehnično zelo dovršeni. Svet si je najbolj zapomnil Audi in Lancio, toda Peugeot je s svojim malih ogenj bruhajočim dirkalnikom 205 T16 oba pospravil v žep. Ljudje so bili navdušeni, Peugeot pa je postal ljubljenec občinstva kot uničevalec velikanov.
Skupino B so ukinili leta 1986, ker je postala prehitra in prenevarna – tako za voznike kot tudi za gledalce. Morda so jo ljudje vzljubili tudi zato, ker so svojega favorita v svetu relija lahko pogledali skoraj v živo. Odšli so v domači prodajni salon in tam videli cestno legalno različico 205 T16, ki se je po videzu kar močno približala dirkalniku, od običajnih modelov pa se je razlikovala po napihnjenih blatnikih, dvignjenemu zadnjemu delu in dodatnih zračnikih. T16 se je bistveno bolj od njih razlikoval po tehnični zasnovi, imel je sredinsko nameščen motor, štirikolesni pogon in 147 kilovatov moči – kar je še vedno več kot pol manj kot reli dirkalnik.
Za navadne smrtnike
Ker je bil Turbo 16 zelo redek kos, so pri Peugeotu pripravili različico GTi. Za razliko od močnejšega brata je imel GTi spredaj nameščen motor, ki je moč prenašal na prednji kolesni par. A to ne pomeni, da GTi ni bil zabaven. Obratno, šlo je za vozniško odlično vozilo, ki je hitremu vozniku narisalo nasmeh na obraz.
V GTi so vgradili dva motorja, šibkejšega 1,6-litrskega in močnejšega 1,9-litrskega. Prostorninsko manjši motor je imel oznako XU5J in je proizvedel 77 kilovatov moči. Leta 1987 so mu namestili večjo glavo motorja z večjimi ventili, zato se je moč motorja povečala na 86 kilovatov, motor pa je nosil novo oznako XU5JA. 1,9-litrski motor je proizvedel 94 kilovatov in bil označen kot XU9JA. Oba motorja sta si dokaj podobna, največje razlike so pri daljšem hodu valja, dodatnem oljnem hladilniku in nekaterim spremenjenim delom vbrizgalnega sistema.
Manjši motorček je bil znan po veselju do vrtenja in je bil bolj zabaven kot močnejši in nekoliko okornejši GTi z večjim motorjem. Eno najboljših športnih vozil v zgodovini se je izkušenim voznikom zapisalo v spomin z razmeroma zahtevnimi voznimi lastnostmi. Zaradi težnje k dvigovanju zadnjega dela pri polnem zaviranju je bil zabaven, še posebej, ker ni bil opremljen z nobenim varnostnim sistemom. Ko si ga enkrat obvladal, volanski obroč je bil nastavljen dokaj trdo in se ni omehčal niti pri višjih hitrostih, je 205 GTi nudil navdušujočo vozniško izkušnjo, polno adrenalina.
Rallye
Na naših tleh je mogoče videti več modelov 106 Rallye, toda Peugeot je med leti 1988 in 1992 pripravil posebno različico 205 Rallye, ki so jo izdelali pri oddelku Peugeot-Talbot. Slednji so pod vodstvom slovitega Jeana Todta izdelali tudi 205 Turbo 16 Dakar, toda cenovno je bil bistveno bolj dosegljiv 205 Rallye. Bil je še nekoliko cenejši od različice GTi in povrhu vsega cenejši za vzdrževanje.
Vanj so vgradili šibkejši agregat iz serije TU. Povečali so mu prostornino iz 1,1 litra na 1,2 litra, namestili športno odmično gred in dodali dvojne uplinjače Weber. Motor je proizvedel 76 kilovatov, toda dobil je prisilno hlajene športne diske, vzmetenje in zadnjo premo z bobnastimi zavorami iz modela GTi.
Kar je naredilo avto poseben, je dejstvo, da so odstranili skoraj celotno zvočno izolacijo, električne sisteme in ostale dodatne elemente. Končna masa se je ustavila na vsega 794 kilogramih, zato je bil 205 Rallye zelo špartanski, a vozniško dodelan do perfekcije. Nekaterim je bil celo bolj všeč kot GTi, danes pa je dobro ohranjeni Rallye primerek dražji od primerljivega GTi-ja.
Avtomobilizem.com (Vir: Jalopnik, Autocar, Club205GTi. Foto: Peugeot.)
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen