Predstavitve

Petrol in Opel LPG vozila: slovenska predstavitev

Pred leti smo z zavidanjem gledali sosede Hrvate in Italijane, ko so se prevažali naokrog z bolj ali manj dodelanimi predelavami vozil na plin. “Kaj pa mi?” smo se spraševali, “kdaj bomo pa pri nas imeli dovolj mest za polnjenje in s predelavo ne bomo izgubili pravic iz naslova tovarniške garancije?”

Kljub temu, da je Opel že leta 2009 imel v ponudbi tovarniške predelave vozil na utekočinjen naftni plin, ki ga lahko s kratico zapišemo kot UPN po naše ali LPG (Liquified Petroleum Gas) po bolj razširjeni angleški različici, se v tistih letih niso odločili za prodajo na našem trgu, saj za to ni bilo primerne podporne infrastrukture. V treh letih se je po podatkih Petrola praktično podvojilo tako število prodajnih mest s 44 na 80* kot tudi količina prodanega plina s 3.750 ton na 7.600 ton.*

LPG je mešanica propana in butana, ki je v uporabi pretežno v osebnih vozilih, za razliko od CNG, stisnjenega zemeljskega plina metana, ki ga za pogon uporabljajo večinoma v večjih tovornih vozilih in avtobusih. Na našem portalu smo se pred meseci o tehniki in naknadnih vgradnjah razpisali že v reportaži o predelavi, kjer lahko obnovite osnove.

Prvi strokovnjak Petrola za področje utekočinjenega naftnega plina Borut Sočič se je med drugim dotaknil nekaj splošno razširjenih zmot, ki spremljajo pogovore o vozilih z LPG pogonom. Če glede na zgornje podatke opustimo tisto, da Slovenija nima dovolj razvejane mreže za oskrbo, se dotaknimo še dveh.

Nekateri se bojijo, da vgradnja plina predstavlja dodatno nevarnost eksplozije v primeru trčenja vozila, a strokovnjaki trdijo, da je zaradi ojačanega rezervoarja za plin, ki je 20-krat močnejši od bencinskega, vozilo konstrukcijsko celo bolj varno, poleg tega pa vgrajeni varnostni ventil ob trku razbremeni rezervoar in poleg ostalih vgrajenih varnostnih elementov prepreči nevarnost eksplozije, tako da v najslabšem primeru pride do usmerjenega ognja kot na štedilniku.

Druga zmota ali bolje nevšečnost je povezana s prepovedjo parkiranja vozil z LPG v podzmnih garažah, za kar naj v Sloveniji ne bi bilo nikakršne zakonske podlage. Odločitev o odpravi prepovedi je seveda prepuščena lastniku oziroma upravljalcu garaže, a je v zadnjem času dober zgled postavila garaža pod Kongresnim trgom v Ljubljani, kjer so omejitev že odpravili. In glede na to, da je vožnja na LPG okolju bolj prijazna zaradi nižjih emisij ogljikovega monoksida, dioksida in dušikovih oksidov, bi bilo smiselno, da jo mestna središča pozdravijo in ne omejujejo.

Ob primerjavi cen goriv, odločitev o najcenejšem energentu za vožnjo ni težka. Temu lahko dodamo še podatek, da naj bi ob kvalitetni izvedbi predelave celo podaljšali življenjsko dobo motorja ter stišali njegovo delovanje, na drugo stran pa postavimo strošek predelave vozila, ki dandanes stane nekje od 900 EUR do 2.500 EUR. Se splača? Seveda ni enotne ekonomike, a po pravilu se bolj splača tistim, ki delajo več kilometrov in imajo višjo porabo goriva v vozilu.

Znamka Opel po novem omogoča lažjo izbiro tistim, ki se odločajo med predelavo obstoječega vozila ali nakupom novega vozila z obstoječo tovarniško predelavo na plin. Oddelek za predelavo OSV (Opel Special Vehicles) se ukvarja s tehničnimi rešitvami, ki kupcu poleg prej omenjenih prednosti predelave na plin nudijo še eno pomembno značilnost: popolno ohranitev tovarniške garancije vozila.

Oplova izvedba temelji na Landi Renzo LPG sistemu ter ima prilagojeno izvedbo ventilov in ležišč ventilov bencinskega motorja. Vozilo ima tovarniško integrirano stikalo za preklop med vožnjo na bencin ali LPG, prilagojen je tudi sistem nadzora motorja s popolno komunikacijo med krmilno enoto motorja (ECU) in kontrolnim modulom (FICM) za vbrizgavanje goriva LPG. Jekleni rezervoar za plin je nameščen v prostoru za rezervno kolo, avtomobil pa je serijsko opremljen s kompletom za popravilo pnevmatike. Dostop za polnjenje se nahaja ob mestu za polnjenje bencina. Odveč ne bo podatek, da je zaradi menjave plinskega filtra (vsak drugi redni servis) vzdrževanje nekoliko višje kot pri bencinskem motorju, a še vedno približno 10 % cenejše v primerjavi z dizelskim.

V Oplovi paleti LPG vozil lahko izbirate med Corso v 3- ali 5-vratni izvedbi z motorjem 1.2 LPG (63kW/85KM), Merivo z motorjem 1.4 Turbo LPG (88kW/120KM), 5-vratna Astra, Astra Sports Tourer, Zafira Tourer ter vse karoserijske različice Insignie pa so na voljo z motorjem 1.4 Turbo LPG (103kW/140KM). Cenovni pribitek za predelavo na bencinskem motorju znaša pri vseh modelih 2.000 EUR, kar v praksi z upoštevanjem paketnih popustov pomeni, da je prvi cenovno dostopni model Corsa Selection 1.2 Turbo LPG mogoče kupiti od 10.990 EUR dalje, 5-vratna Insignia 1.4 Turbo LPG pa je na voljo od 24.120 EUR. V ponudbi za prve kupce bo Opel primaknil še 250 EUR na račun cenejše predelave, Petrol pa kupce nagradil s prednaloženo kartico Magna v vrednosti 100 EUR.

Odločitev o predelavi vozila na plin je seveda stvar osebne kalkulacije lastnika glede na vozilo in način uporabe, zagotovo pa uvedba tovarniških predelav na trg pomeni lažjo odločitev za posameznike, ki nimajo tehničnega znanja in izkušenj na tem področju.

* Ocena Petrola za 2012.

Besedilo in foto: Urška Radolović. Podatki: Petrol, Opel

Mnenja uporabnikov

3 komentarjev za "Petrol in Opel LPG vozila: slovenska predstavitev"


evilfury
12 leta 6 meseci nazaj

Hja jst bom pozimi lepo šel pa rekel da ne znam tankat plin in naj kdo pomaga. Če hočjo prodat bodo že.

srcnik
12 leta 6 meseci nazaj

Ja saj to, da moraš gumb skozi držat je tudi meni debilno… Zato sem tudi prodal avto na plin, ker mi je šlo na k… sploh pozimi

evilfury
12 leta 6 meseci nazaj

Če bi še petrol in omv tako naredila kot je v npr. Bosni, da ni potrebno držati gumb za polnjenje bi bilo pa toliko bolje. Tam imajo tako da samo stikalo obrneš pa še en uslužen trgovec ti pride pomagat tankat…

 
Porsche Boxter: slovenska predstavitev
Mini Paceman: slovenska predstavitev