60 let Volkswagnovega busa

Klasik med večnamenskimi vozili, včasih prvi izbor predvsem hipijev pa družinskih očetov z nekaj avanturistične žilice pa mojstrov vseh vrst pa številnih državnih ustanov – policije, reševalcev, pošte, kar se do danes ni praktično nič spremenilo, v vsem svojem sijaju praznuje 60-letnico obstoja.

Mednarodno srečanje ljubiteljev Volkswagnovega busa, pod pokroviteljstvom matične tovarne bo ta vikend, med 5. in 7. oktobrom, v Hannovru. Volkswagen je na več kot 120.000 kvadratnih metrih pripravil bogat tridnevni program. Poleg gostov iz številnih držav ter bogatega zabavnega programa s koncerti mnogih znanih umetnikov so kar 108.000 kvadratnih metrov razstavišča namenili predstavitvi vseh generacij vozil. Po zadnjih napovedih se bo predstavilo več kot 3.500 busov.

Še nekaj besed o samem vozilu, ki praznuje častitljivih šest križev. Ideja se je porodila daljnega 1947, ko so na osnovi hrošča pripravili sila primitiven primerek delovnega vozila. Ideja, katere avtor je nizozemski uvoznik vozil VW, g. Ben Pon, je bila, pripraviti novo ljudsko vozilo, namenjeno resnemu prevozu veliko ljudi in/ali tovora. Rezultat prepričevanja pri takratnemu generalnemu direktorju g. Nordhoffu je bil leta 1949. izdelan prvi (resni) zaprti prototip. Poimenovali so ga preprosto T1.

Od prototipa do serijskega modela so naredili nekaj sprememb – čez prednje steklo so potegnili streho in povečali sicer še vedno okrogle luči. Že takoj so vozilo za svoje vzeli tako policisti kot reševalci, dostavljalci in še mnogi drugi. Vozilo, ki ga je dolga leta poganjal štirivaljni bokserski motor, je ponujal za tisti čas solidnih 18 kW. Že v prvi seriji so izdelali tudi nekatera bolj nenavadna vozila, npr. T1 Samba s kar 25 okni. Prvi generacijo, ljubkovalno imenovano Bulli, so izdelovali med leti 1950 in 1956 v tovarni v Wolfsburgu. Istega leta so proizvodnjo premaknili v Hannover. Že 9. oktobra 1954 so pri Volkswagnu našteli 100.000 T1. Skupaj pa so modela T1 izdelali v nekaj več kot 1,82 milijona primerkih.

Druga serija, imenovana T2, je prišla po 17 letih proizvodnje. Model T2 je ponujal večjo notranjost, udobje in več moči. Že prihodnje leto, 1968., so v Volkswagnu naredili dvomilijonti primerek. Model T2 so izdelovali 13 let, že pri tem vozilu pa so razmišljali o priklopljivem štirikolesnem pogonu. Prvi tovrstni prototipi so bili izdelani 1978.

VW transporter T3, kot se je od 1979. imenovala tretja generacija, je še vedno imela v zadku nameščen motor. Poleg bencinskega motorja je bil prvič na voljo tudi dizel. Štirivaljnik bokser je postal vrstni motor, ki ga je transporterju posodil kar golf. V tretji generaciji so ponudili tudi model T3 Syncro, ki je moč motorja preko visko sklopke prenašal na vsa štiri kolesa. Na težkem terenu je bila vozilu v pomoč zelo kratka prva prestava, pa tudi prvič vgrajena, opcijska 16 palčna platišča. Med posebnimi modeli tretje generacije je gotovo tudi model T3 TriStar, z odprtim nakladalnim delom in modno, takrat celo revolucionarno zunanjo podobo. Kljub temu, da avto nikoli ni hotel biti smešen, je model Joker ponudil, kontrastno – resni poizkus priročnega cestnega avtomobila in bivalnika za do štiri, avanture željne potnike. Nadgradnja modela Joker je bil še bolj izpopolnjen model Atlantis – ime, ki je v uporabi še danes.

Verjetno je model T4 kombi – naprodaj od leta 1990 tisti, ki se ga najbolj spominjamo po veliko prostora, sila uporabni in prilagodljivi notranjosti in relativni cenovni dostopnosti. Model T4 Multivan, ki je prinesel vrsto luksuznih dodatkov, številne, za tisti čas zelo zmogljive in predvsem varčne motorje, ter prvič celo šestvaljnik v modelu VR6. VW bus so mnogi ponudniki bivalnikov uporabili kot osnovo za lastna vozila. Med njimi prepoznavno mesto gotovo zaseda tudi Karmann. Model T4 je bil na voljo v mnogo izpeljankah, med drugim s tremi sedežnimi vrstami, s pomično zadnjo klopjo in dvema ločenima sedežema v drugi vrsti, ter številna bolj za bivanje in spanje prilagojena vozila.

Bulli so razen v matični Nemčiji tudi marsikje drugje po svetu vzeli za svojega. Med drugim so model T2 vrsto let, vse do 1996., izdelovali v Braziliji, nekaj manj časa pa tudi v Južni Afriki.