Vse seveda ni potekalo brez težav. Črni oblaki so se zgrnili nad Domžale ravno v času zbiranja motoristov. Če sem sam še imel pomisleke glede udeležbe, pa pri mladini tega vprašanja ni bilo. Pa kaj, če pada dež, udeležba je obvezna! Odrasli pač moramo misliti na več stvari: kaj vzeti s seboj za preobleko, pa pomisleki, zakaj peljati motor, ki si ga obnavljal nekaj let in je praktično popoln, na dež? Vsekakor ne najbolj prijetna misel.
Je dež pregnal tiste s pravimi starodobniki?
No, pa se je na koncu prav lepo razjasnilo. Mokre ceste so nekoliko zakrile sledi jutranjega čiščenja motorja. Z Brinom sva ga namreč zjutraj umila, spolirala, napolnila z gorivom in zamenjala svečko. Za vsak slučaj. To je bil drugi DGR v Domžalah in trinajsti po vrsti v Sloveniji. Dogodek je letos ponovno potekal v prijetnem okolju Češminovega parka, ki bi sicer lahko sprejel vseh več kot 200 prijavljenih motoristov. Glede na neugodno vreme se je dogodka udeležilo približno 100 motorjev. In kakšnih motorjev! Na DGR vozijo izključno klasični, retro in custom motocikli, ki se odlično ujemajo z elegantno opravo udeležencev – daleč od običajnega motorističnega videza.
Po sprehodu ob špalirju parkiranih motorjev so nama, razumljivo, v oči padli predvsem tisti starejši. Bilo jih je manj, kot sem pričakoval. Več je bilo novejših, retro motorjev. A Vespa Faro Basso iz leta 1956 je bila čudovita. Tudi BMW R25 in še Puch iz leta 1942 – oba sila zanimiva in prijetna za oči.
Originalne dele sem kupoval kar pri muzeju
Popoldne se je vreme ustalilo, zato smo se okoli tretje ure podali na skrajšano paradno vožnjo proti Ljubljani, do četrte pa smo se vrnili v sončen Češminov park. Adler je vse skupaj prestal z odliko. Le kako ne bi, zunanja “lupina” dobro zakriva, kaj je spodaj. Pod modro obarvano karoserijo je namreč do potankosti obnovljen motor; 100 kubični enovaljni motorček je bil 
razstavljen do zadnjega delčka in sestavljen z novimi tesnili, batnimi obročki, a v celoti ohranjen z originalnimi deli. Nasmeh na obrazu mi je narisal še pogled na originalni cilinder. Na vrhu ima namreč odtisnjen logotip Adlerja, torej gre za originalni cilinder, ki so ga izdelali pri Mahleju. Okvir je bil v celoti ročno pobrušen, odstranjena rja in pobarvan v originalno sivo barvo. Kromirani deli so bili znova spolirani, a so ohranili nekaj nujno potrebne patine.
Vsi deli, ki jih je bilo treba zamenjati, so bili kupljeni v Nemčiji. Posebna zahvala gre muzeju Adler, kjer so mi priskočili na pomoč z novimi, a originalnimi deli, ki jih hranijo skoraj 60 let. Še jermenice in pletenice so nerabljene, stara zaloga iz šestdesetih let. Posledično so prave, sive barve. Originalni niso prevleka sedeža in pnevmatike, ki so ključ za varno vožnjo. Prvotno oblazinjenje sedeža pa je bilo v preslabem stanju, da bi ga lahko rešili.
Se je pa zato ohranilo vse ostalo. Pod novim, ročno izdelano rjavim oblazinjenjem so prvotna pena, vzmeti, okvir in kromiran rob na zunanji strani. MR100 Junior je edini takšen motor v Sloveniji, trenutno pa je v Nemčiji registriranih le 6 primerkov. V obsežni foto galeriji sem dodal še eno, na kateri si lahko ogledate dokončanega Adlerja.
Dobrodelnost in skupnost
Dogodek DGR poteka sočasno v več kot tisoč mestih po svetu. Letos so v Sloveniji zbrali preko 3.000 evrov za podporo raziskavam moških bolezni in ozaveščanje. Organizator Andraž Kopitar, ustanovitelj društva Brkonja, se je ob tem zahvalil občini Domžale, Pivovarni Laško, podjetjem ELES, Baloh International, Urban studio in MotoXgeneration za podporo pri izvedbi dogodka.
Besedilo: Gašper Pirman. Foto: Ciril Komotar, Brkonja.si.
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Star motor, metuljček in dobra volja"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Lep dogodek.