Zgodba je zabavna in bo mogoče komu blizu. Do staršev sem moral spraviti Brinov mini traktor, saj so se začele počitnice in bo dneve preživljal tudi tam. Najljubša igrača spada zraven, vedno na voljo za počitniške vragolije. Da bi bil izziv bolj zanimiv, ne gre za običajen otroški traktor, ampak za kar precej veliko repliko traktorja s sprednjimi vilicami za nalaganje in pripadajočo prikolico. Ko sem ženi najavil, da bom traktor do Kamnika odpeljal s Hondo, si verjetno lahko mislite, kakšen je bil njen odziv – potem pa je hitro padla stava. Če ga do tam spravim brez podiranja hrbtnega dela sedežev, dobim večerjo in obratno, če je prevelik za Hondinega kompaktnega križanca, večerjo plačam jaz.
Ko poznaš skrivnosti
Joj, kako zadovoljno sem prijel volan traktorčka in ga odpeljal do zadnjih vrat HR-V. Plaz glasnega prigovarjanja, zbadanja in podcenjevanja je potihnil po nekaj sekundah. Najprej se vrata HR-V odprejo do skoraj 90-stopinjskega kota. Pol minute kasneje sta bila sedalna dela zadnje klopi že v pokončem položaju, zataknjena in pritrjena. Nastal je gromozanski prostor, v katerega bi lahko naložil dva traktorja. Še preden sem nadaljeval z demonstracijo nalaganja, sem ženo in sina povabil na ogled prostora, ki je nastal ob dvignjenih “čarobnih sedežih”. “Goljufija!” je bila prva izrečena beseda, po mojem gromkem smehu pa sem se moral zadovoljiti samo s tihim priznanjem poraza.
Brin je bil na drugi strani čisto navdušen. Hodil je zadaj, kot da hodi po dnevni sobi, in se pri vrtenju v krogu noro zabaval. Potem sva prišla še na idejo, da bi to lahko bila njegova spalnica. Hitro se je še ulegel na tla in se v isti sapi premislil, saj je postelja le bolj mehka.
Za traktor ali kolo
Ko smo končali z neumnostmi, je sledilo še zadnje dejanje. Traktor sem zagrabil in ga brez težav položil v prostor za sprednja sedeža. Delo opravljeno, stava dobljena. Če vozilce ne bi imelo sprednje dvižne roke, ki se razteza precej naprej od plastičnega ohišja, bi lahko imel zadaj parkiran traktor in še spuščeno tretjino sedežne klopi, na kateri bi lahko Brin sedel in z menoj odpeljal traktor v Kamnik.
Hitro je sledila nova ideja: lahko zadaj spravim še Brinovo kolo? Bližal se je namreč kolesarski maraton Franja, na katerem je sodeloval tudi letos. No, še njegovo kolo sem spravil notri, brez da bi moral karkoli odvijačiti ali prilagoditi. Pri mojem kolesu pa sem samo odstranil sprednje kolo in oba namestil zadaj.
Težko bo najti več prostora na zadnji klopi
HR-V ni le eden najbolj prostornih križancev svojega razreda, upam si celo trditi, da je najbolj praktično prostoren model v svojem razredu. Tudi če je zadnja klop v povsem običajnem položaju, je za kolena nadpovprečno veliko prostora – vsaj 15 centimetrov. Druga vrsta razvaja s prostorskim razkošjem za glave, ramena in kolena. HR-V sicer dimenzijsko ni med najmanjšimi v razredu, čeprav zelo dobro skriva svojih 4.340 milimetrov. Nekoliko prirezana strešna linija, skrite vratne kljuke in 19-centimetrska oddaljenost od tal dodobra zakrijejo, da je za 12 centimetrov daljši od Capturja, a obenem enako dolg kot T-Roc. Hondini inženirji so se tokrat prekosili in na 2.610 milimetrov dolgem medosju izkoristili vsak milimeter.
Prav spretno so združili uporabnost, kakovost materialov in ergonomijo potniškega prostora. Ker pa je včasih potrebno sprejeti tudi kakšen kompromis, je dobro vedeti, da je zato nekoliko manjši volumen prtljažnega prosta. Čeprav na prvi pogled niti ni deloval tako majhen, pa tovarniški podatki razkrivajo prostornino 304 litrov. Kupejevsko prirezana strešna linija od stebrička C je žrtvovala prostornost prtljažnika v zameno za atraktivnejšo zunanjo podobo.
Lahko je v vlogi prvega družinskega avtomobila
Honda HR-V je premišljen odgovor na želje evropskih kupcev, ki vse pogosteje zahtevajo družinsko usmerjeno vsestranskost kompaktnih križancev. V preteklosti se je že zgodilo, da je Honda dala prednost drugim lastnostim in pozabila na privlačno zunanjo podobo, ki je zelo pomemben dejavnik pri evropskih kupcih. HR-V je prostorski fenomen, ki še posebej prepriča v drugi vrsti. Je prijetno udoben in nenaporen za vožnjo, s preprostimi digitalnimi merilniki in zaslonom na dotik pa igra predvsem na karto uporabnosti. Temu sledi še s fizičnimi stikali klimatske naprave in na splošno sila prijetno potniško kabino. HR-V je ravno zaradi svoje uporabnosti lahko tudi prvi avtomobil v družini, kar za modele v segmentu kompaktnih križancev ne moremo vedno trditi.
Besedilo, fotografije in video: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Stava dobljena: Honda HR-V je prostorski prvak svojega razreda"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Drži, to je zagotovo razredni prvak. Podobno velika kot moja C-HR, pa ni primerjave. Bila sva že skoraj odločena v nakup, pa me je zmotil preslaboten motor ki malce samosvoje dela, enako, ali celo več porabi kot moja s 50 KM več in cena malce previsoka za to kar ponuja. Moje mnenje pač. Zanimivo je, da je prtljažnik 50 l manjši od moje, pa ni videt niti pri neposredni primerjavi, je vsekakor uporabnejši. Skratka, zanimiv avto, nisem ga še čisto izbil iz glave.
PS Pirko, T-Roc je 10 cm krajši