Proti instinktom
Preizkušanje delovanja varnostnih sistemov v nadzorovanih razmerah je nekaj povsem nenaravnega. Vsa ta leta previdnosti in preizkušanja refleksov v vožnji, potem pa naj bi človek pred seboj gledal približujočo se oviro … in naredil nič?
Pa enostavno ne gre drugače. Na poligonu varne vožnje na Vranskem smo po uvodni predstavitvi in nagovoru izkušenih inštruktorjev sedli v prenovljena Auris in Avensis in se z različnimi hitrostmi pognali proti oviri, ki je predstavljala zadek stoječega avtomobila nekje v mestni gneči. Prvi preizkus je ponazarjal delovanje enega izmed štirih elementov varnostnega sistema Toyota Safety Sense (TSS), predhodnega zaznavanja trka s samodejnim zaviranjem v sili.
Ni vsaka ovira enaka
Trenutek zmanjšane pozornosti, malo zamišljenosti zadošča, da v popoldanski gneči trčimo v zadek spredaj vozečega oziroma stoječega avtomobila. V tem primeru škoda ni ogromna, potniki v avtomobilu jo, če so seveda privezani, verjetno odnesejo brez praske, je pa po drugi strani izpolnjevanje formularjev in urejanje popravila, vsaj po mojih izkušnjah, stresno in čas jemajoče opravilo.
Nadzorovani preizkus delovanja asistenčnih sistemov v primeru opisane situacije morda zveni povsem preprosto, pa v praksi ni čisto tako. Ne zadošča namreč, da sredi poligona postavimo kakršnokoli oviro, ki bi predstavljala avtomobil pred nami.
Toyota je v namen preverjanja delovanja sistema TSS izdelala standardizirano oviro, ki omogoča enake osnovne pogoje testa. Delovanje sistema namreč podpirata vgrajena mono kamera in lidar, ki meri odboj valovanja svetlobe laserja od spredaj stoječe ovire ter bi lahko dajal, glede na obliko in strukturo objekta, drugačne rezultate meritev.
Na Vranskem se je izkazalo, da smo bili, po približno dvajsetih preizkusih, vsi deležni enake izkušnje. Vožnja z rokami na volanu, noge pa bi mi lahko kar zvezali, ker z njimi nisem smela storiti ničesar. Ob hitrostih do 30 km/h, v nekaterih primerih pa celo nekaj višjih, sta se tako Avensis kot hibridni Auris brez poseganja voznika povsem ustavila, še preden bi lahko trčila v spredaj stoječo oviro.
Sistem predhodnega zaznavanja trka s samodejnim zaviranjem v sili sicer deluje pri hitrostih med 10 km/h in 80 km/h, kar naj bi bil razpon, pri katerem najpogosteje prihaja do prometnih nesreč z naletom od zadaj. Ob višjih hitrostih je voznik pred pretečim naletom deležen zvočnih in vizualnih opozoril. Kljub temu, da se vozilo sicer ne zaustavi povsem, samodejno zaviranje omili trčenje in z njim povezane posledice.
Na cesto
Drugi del preizkusa TSS je bil precej bolj enostaven. Z Aurisom sem se podala na okoliške ceste na tekmovanje, kdo bo ujel več znakov. Seveda situacija ni bila povsem enaka vsakodnevnim vožnjam, ko nismo vedno popolnoma zbrani in nam prej “uide” kakšna omejitev, ki je TSS ne spregleda. Tokrat sem jaz preverjala njega in preizkus je opravil z eno samo sprejemljivo napako, ko mu je ušel v grmovje skrit znak. Nepoštena prednost, saj imam v primerjavi z njim dve očesi.
Črta levo, črta desno
Ne vem sicer, kaj so si mislili zadaj vozeči, a ne poznam drugega načina za preverjanje delovanja sistema za nenamerno zapuščanje voznega pasu, kot je vožnja po skrajno levem in skrajno desnem robu vozišča.
Sistem deluje pri hitrostih nad 50 km/h, voznika pa opozarja tako z zvočnimi kot tudi vizualnimi sporočili. Jasno mu je, da vklopljen smernik pomeni, da zavijam namerno, v nasprotnem primeru pa me je za pomik na skrajni rob takoj oštel. Lovljenje levega robu se mi ni zdelo niti najmanj problematično, medtem ko se mi vožnja proti skrajno desnem robu vozišča ni zdela prav zabavna. Še vedno nič v primerjavi s tem, da zletiš s ceste.
Varnost po dostopni ceni
Največjo prednost sistema TSS trenutno vidim v tem, da je zaradi razpolovljene cene za 440 evrov dostopen širšemu krogu uporabnikov. Natančneje, če povzamem izjavo Didiera Leroya, izvršnega direktorja Toyota Motor Europe, naj bi bil sistem TSS do konca letošnjega leta na voljo kar 70 % vseh kupcev novih vozil znamke Toyota. Širjenje števila uporabnikov naprednih varnostnih tehnologij na cestah pa prinaša več možnosti, da preprečimo prometne nesreče oziroma se izognemo njihovim najhujšim posledicam.
Besedilo: Urška Radolović. Foto: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen