znamki
Tukaj v igro vstopi Bigster, ki so ga ravno zaradi zahtev kupcev tega razreda izdatno prilagodili ter se s to potezo nekoliko oddaljili od osnovne filozofije znamke, kot smo jo poznali do zdaj. Razvojniki so modelu z izdatnimi steklenimi površinami, ki poskrbijo za zračen vtis potniškega dela, namenili električno pomična dvižna prtljažna vrata, panoramsko stekleno streho, dvopodročno klimatsko napravo, dodali še akustično vetrobransko steklo, opcijsko visoko sredinsko konzolo ter nadgradili z izboljšanimi materiali. Prav to naj bi bile po zbranih podatkih namreč najbolj pogoste zahteve kupcev, ki iščejo novega srednje velikega športnega terenca.
Ni le raztegnjen Duster
Že nekaj let smo priča preporodu Dacie, ki je s prenovljeno grafično podobo pred časom napovedala preskok tudi pri obsežnosti modelne palete. Cena oziroma dostopnost ciljnim kupcem je zanje še vedno pomemben faktor, ravno zato določenih opremskih rešitev pri njih ne boste našli na seznamu dodatkov. A so naredili v tem pogledu korak naprej že z novim Dusterjem, še bistveno bolj pa je odmik zaznaven pri Bigsterju, pa čeprav se na prvi pogled, in to precej očitno, od Dusterja najbolj razlikuje po zunanjih merah. Dodatnih 23 centimetrov v dolžino ni mačji kašelj. Praktičen vpliv na prostornost pa ima predvsem 45 milimetrov daljša medosna razdalja, zaradi katere so zadnjo klop, deljivo v razmerju 40:20:40, lahko pomaknili bolj proti zadku.
Ključni faktor izrabe notranjosti je pri tovrstnih modelih prtljažni prostor; ta je pri Bigsterju (kljub zamiku zadnjih sedežev) res velik, s praktičnim dvojnim dnom. Ob odprtju prtljažnih vrat pogled pritegne konkretna luknja, ki se po prostornini lahko kosa z razred večjimi karavani. Tudi v primerjavi s tekmeci je Bigsterjev prtljažnik večji od 70 pa vse tam do 150 litrov – njegova osnovna prostornina se giblje med 556-702 litri, odvisno od pogonske opcije. Tudi to daje vedeti, da so ob skupni dolžini vozila 4.570 milimetrov in medosjem 2.702 milimetrov pri Dacii uspeli maksimalno izkoristiti prednosti prilagodljive arhitekture.
Prtljažni prostor prvič v zgodovini znamke ščitijo električno pomična prtljažna vrata. To naj bi bil eden od tistih dodatkov opreme, ki jih kupci v segmentu C-SUV enostavno pričakujejo, kot del serijskega ali doplačilnega seznama. In prav to je bil pomemben dejavnik nabora sicer relativno kratkega seznama dodatkov, kakršnih do sedaj pri znamki nismo bili vajeni – omejili so ga na tiste opcije, ki so dejansko pomembne kupcem. Za to so pri znamki pred razvojem morali vestno opraviti svojo domačo nalogo in dodobra preučiti trg, preden so nanj vstopili z Bigsterjem.
Pametne rešitve à la Dacia
Lep primer, kako pametna in hkrati preprosta je lahko neka rešitev, so osnovni prečni strešni nosilci, ki so obenem del strešnih letev. Brez kasnejših nakupov, brez dodatnih stroškov. Bigster je poleg tega povzel še kar nekaj idej, ki smo jih videli že pri Dusterju, med njimi je tudi sistem YouClip – točke pritrjevanja po različnih delih avtomobila za nameščanje različnih dodatkov, ki izboljšujejo uporabnost in vsakodnevno udobje. V Bigsterju je razporejenih 6 standardnih pritrditvenih točk, na seznamu opcijske opreme pa sta še 2 dodatni točki na naslonih za glavo. Pametno so nameščene po celotnem vozilu, kjer omogočajo uporabo različnih dodatkov, kot so držalo za pametni telefon, torbica za shranjevanje ali dodatek 3-v-1 (lučka, kljukica in držalo za skodelice), ki je bil tudi v testnem avtomobilu.
Deljiva klop v razmerju 40:20:40 je praktična za prevoz daljših predmetov ali prilagajanje prostora glede na trenutne potrebe, sredinski naslon pa je, če ga preklopimo navzdol, hkrati tudi naslon za roke in držalo za pijače, kadar na zadnji klopi sedita samo dva potnika. V duhu robustnosti vozila je plastika na naslonu sicer dokaj trda in se nanjo ne bi naslanjal dlje časa, a nedvomno služi svojemu namenu.
Visoka konzola bi lahko postala tudi del drugih modelov Dacia
Bigsterju bi dejansko delali krivico z izjavo, da je samo daljši Duster. V notranjosti deluje bolj zrelo in izpopolnjeno, kot se za najnovejši in največji model znamke tudi spodobi. Materiali so na pričakovani ravni, a so prvenstveno trpežni in zato morda ne bodo vsem po godu. To je dejstvo, ki se ga zaveda tudi Dacia. Kljub razširjeni ponudbi dodatkov so se pri proizvajalcu držali racionalnega pristopa, kar je podlaga za dostopnejšo maloprodajno ceno modela.
Je pa Bigster v notranjosti pridobil še eno pomembno novost v primerjavi z drugimi modeli v ponudbi Dacie: med voznikom in sovoznikom je lahko vgrajena visoka osrednja konzola. Ta prinaša dodaten naslon za roko in pod njim še globok hladilni predal, z oblikovnega vidika pa deluje notranjost bolj skladno in dodelano.
Tudi pri nas se še naprej ponavljajo vprašanja o dizelskem motorju v modelih Dacia. Ekološke usmeritve Evropske unije in ne nazadnje usmeritev skupine so poskrbeli, da dizelskega pogona ne bo več v novih vozilih znamke. Bigster je prvi model, kjer pogonski sklopi v celoti slonijo na bencinskih agregatih s podporo elektrifikacije. Osnovni je 1,2-litrski trivaljni agregat TCe 130 s turbinskim polnilnikom z variabilno geometrijo. Deluje v Millerjevem ciklu in ima v Bigsterju v pogonski različici mild hybrid 140 (103 kW/140 KM) premierno predstavljeno nadgradnjo z blago-hibridnim 48-voltnim sistemom. V osnovi je opremljen s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, baterija 0,8 kWh pa se polni z rekuperacijo. Na enaki osnovi je zasnovana tudi različica mild hybrid 130 4×4 (96 kW/130 KM) s klasičnim mehanskim štirikolesnim pogonom.
Najzmogljivejši Bigsterjev pogonski sklop je novost v celotni skupini Renault – hybrid 155 (115 kW/156 KM) ima za osnovo 1,8-litrski agregat (80 kW/107 KM) s podporo dveh elektromotorjev, enega z močjo 37 kW (50 KM) ter drugega v vlogi visokonapetostnega zaganjalnika/generatorja. Baterija ima zmogljivost 1,4 kWh, pogonski sklop pa dopolnjuje elektrificiran samodejni menjalnik s kar 15 kombinacijami (štiri prestave za motor z notranjim zgorevanjem in dve prestavi za elektromotorja). Gre za motor z oznako HR18DDH, evolucijsko nadgradnjo preteklega 1,6-litrskega motorja, ki ima po novem prostornino 1,8 litra. Motor ima povečan hod bata z daljšo ročico ter posledično večjim gibalnim momentom pri nižjih vrtljajih. Višja kompresija je na račun direktnega vbrizga goriva (prej indirektni), novost pa je variabilna dvostopenjska oljna črpalka (prej fiksna).
Polni hibrid z bistveno nižjo porabo
Ponudila se je priložnost, ki sva jo z Urško brez pomisleka izkoristila. Istočasno sva prevzela ključe dveh Bigsterjev; enega je poganjal vstopni 1,2-litrski blagohibridni motor v kombinaciji s štirikolesnim pogonom in ročnim menjalnikom, drugega (praktično enakega na pogled, le druge barve) pa novi hibridni pogonski sklop, ki deluje v kombinaciji s samodejnim menjalnikom. Rezultat?
Ker sva se z obema Bigsterjema vozila istočasno, drug za drugim, sva lahko neposredno primerjala porabo. Na relacijski vožnji od Ljubljane do Lesc se je po skupno prevoženih 48 kilometrih poraba pri blagem hibridu s štirikolesnim pogonom ustavila pri 5,5 litrih na 100 prevoženih kilometrov, polnohibridni Bigster pa je imel povprečno porabo opazno nižjo – 4,2 litra. Sledila je avtocesta in novih 52 kilometrov. Blagohibridni je porabil 6,4 litra, polni hibrid 6,0 litra na sto kilometrov. Zaključila sva z mestno vožnjo po Ljubljani, od semaforja do semaforja. Tam se je poznal predvsem štirikolesni pogon, saj je bila poraba blagega hibrida 6,5 litra. Polni hibrid je na račun večje baterije zmogel prevoziti več električnih kilometrov ter ob zaviranju tudi nabiral dodatno energijo. Njegova poraba izključno v mestu je bila 3,7 litra na 100 prevoženih kilometrov.
Očitno je imel le Vot prav
Dacia z vstopno ceno Bigsterja 23.490 resno preizkuša tekmece; tudi cena polnega hibrida je pod 30 tisoč evri. Pred dnevi sem prebral, da je Dacia od maja do konca junija že zbrala 40 tisoč naročil za Bigster, od tega so jih kupcem dobavili že 17 tisoč. S prodajnim rezultatom v razredu C-SUV bodo očitno dokazali to, kar so napovedovali, ter jasno dokazali, da lahko s pravimi rešitvami tudi racionalna znamka konkurira marsikaterim bolj uveljavljenim.
Besedilo, fotografije in video: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen