S tem je Rick Wagoner, šef uprave GM-a pomaknil prvotni cilj predstavitve električno gnanega chevroleta volta s konca leta 2010 za eno leto naprej. V Evropi namerava Opel v naslednjih štirih letih predstaviti dva električna avta, pri čemer je eno možno usmeritev razvoja tehnike že nakazal s študijo Flextreme v Frankfurtu lani.
Služiti denar takoj
Za razliko od Toyote, ki sprva s hibridno tehniko prvega priusa ni toliko služila kot promovirala in postavljala temelj za hibridna vozila takratne prihodnosti, namerava GM z voltom zaslužiti denar že s prvim avtom, ki bo zapeljal s tekočega traku. Dve prepreki, ki ju morajo Američani za dosego tega cilja urediti pa sta, razviti električne akumulatorje do te mere, da bodo bolj zanesljivih in zmogljivi, obenem pa se mora njihova cena tudi odločno znižati glede na današnjo. Drug cilj pa je seveda ustvariti dovolj veliko ciljno skupino kupcev s prepričanjem le-teh v prednosti volta.
Na enaki platformi kot nova astra
Tehnično osnovo volta predstavlja GM-ova globalna kompaktna platforma, na kateri bo konec leta 2009 stala tudi popolnoma nova astra. Volt bo klasičen družinski avto kombilimuzinske zasnove s petimi vrati, s petimi sedeži, prostornim prtljažnikom in skupno dolžino okoli 4,4 metra.
Dokončni zbogom prestavni ročici
Voznika bo ob vznožju sredinske konzole namesto prestavne ročice menjalnika pričakal vzvod ali celo samo tri ločene tipke, s katerimi bo izbral le smer vožnje (D za naprej in R za nazaj) oziroma mirovanje vozila (N). Navsezdanje v njem ne bo klasičnega menjalnika temveč bo dobil pogon iz 55-kilovatnega elektromotorja z največjim navorom 370 Nm.
Tudi do 64 km daleč samo z elektriko
Pri masi vozila, ki seveda ne bo smela bistveno preseči mase primerljivega vozila, bo odločilno vlogo odigral električni litij-ionski akumulator, katerega cilj razvoja je ob zagotavljanju 105 kilovatov nazivne moči 16 kWh električne »zaloge«, in omejena skupna lastna masa na manj kot 170 kg. Nameščen bo v sredinsko grbino med sedeži pod vozilom, pri čemer bo lahko dostopen tudi za potrebe demontaže ali servisiranja, skupaj z ostalo karoserijo pa bo tvoril tudi del nosilne konstrukcije avta.
Američani navajajo tudi prve okvirne podatke o zmogljivostih in dometu avta. Do 100 km/h naj bi tako pospešil prej kot v desetih sekundah, za krajši čas bo zmožen dosegati največjo hitrost okoli 180 km/h, medtem ko bo zmogel trajno vzdrževati hitrost 160 km/h oziroma ameriških 100 milj na uro. Več kot obetajoč pri tem pa je tudi podatek o čistem električnem dosegu s polnim akumulatorjem, ki naj bi znašal kar 64 kilometrov oziroma 40 milj, kar zadostuje pri večini ljudi za recimo enkratno vožnjo v službo in nazaj.
Polnitev akumulatorja poteka na več načinov. Prvi je s priklopom na električno omrežje recimo v domači garaži (čas za popolno polnitev povsem izpraznjenih akumulatorjev je tri ure), drugi je med zaviranjem in iztekanjem vozila med vožnjo, ko naj bi regeneracija kinetične energije omogočala celo do 20-odstotno podaljšanje zgoraj navedenga »čistega električnega« dometa, tretji pa je z bencinskim agregatom v njegovem nosu in električnim generatorjem, ki je priklopljen nanj.
Bencinar kot »podaljševalnik dometa«
Bencinar je iz oplove corse dobro poznani litrski trivaljnik s 44 kW (60 KM), ki naj bi v voltu porabil 4,7 l/100 km in mu s tem ob približno 40-litrski (10-galonski) posodi za gorivo pomagal do skupnega dosega okoli 640 km oziroma 400 milj. Da bo motor še bolj »zelen«, bodo njegovo drobovino prilagodili tudi na agresivnost (bio)etanola, tako da bo pripravljen tudi na napajanje z mešanico E85.
Bolj gospodarni porabniki v avtu
V čistem električnem pogonu naj bi poraba energije, preračunano na porabo bencina, ta znašala le 1,6 l/100 km oziroma 40 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer. Za primerjavo, hibridni prius proizvede v ECE povprečju 104 g CO2/km.
K temu dosežku pripomore svoje tudi krmiljenje vseh porabnikov v vozilu, ki so naravnani na ekonomičnost in porabijo le okoli pol manj energije kot sistemi v primerljivem klasičnem avtu. Tako recimo klimatska naprava, katere kompresor je podobno kot pogoni vseh sistemov v vozilu seveda električno gnan, skrajša domet le za nekaj kilometrov.
Dvoboj za akumulatorski posel
Za pridobitev akumulatorskega posla z GM-om se potegujeta trenutno dva proizvajalca. Prvi je nemški Continental v navezi z ameriškim dobaviteljem akumulatorskih celic A123Systems, drugi pa je korejski kemijski koncern LG Chem z ravno tako ameriškim hčerinskim podjetjem Compact Power, Inc. (CPI). Odločitev, kdo bo na koncu dobil posel, bo padla v naslednji nekaj mesecih, trenutno pa GM že vozi prve testne kilometre s tehniko in akumulatorji obeh proizvajalcev, katerih tehnika v celicah ne uporablja nobenega kisika, torej je s tem odstranjena nevarnost eksplozije, enako pa se akumulatorji obeh uvrščajo tudi v skupino zapletenih termičnih sistemov z enakomerno obratovalno temperaturo 25 stopinj celzija.
Sprva samo v ZDA, kasneje tudi po svetu
Potrjena je že proizvodna lokacija v tovarni Hamtramck pri Detroitu. Sicer trenutno še niso uradno potrjeni tudi prozivodne zmogljivosti tovarne, a za začetek se predvideva kapaciteta 60.000 voltov na leto, proizvodni proces pa bo zasnovan tako, da bo v primeru velikega povpraševanja zmogel tudi do 200.000 vozil letno.
Za nadaljne razvojne korake navajajo Američani tudi možnost uporabe dizelskega motorja ali gorivnih celic (stisnjen vodik) kot »podaljševalnika dometa« kakor GM imenuje motor z notranjim zgorevanjem v voltu. Sredi leta 2011 naj bi volt postal tudi svetoven električnen avtomobil, saj bo takrat zapeljal tudi v Evropo, kjer bo pa zelo verjetno nosil Oplovo značko in ime Flextreme.
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "GM do leta 2010 z elektroavtom"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
čestitke za počasen napredek v tej smeri.
vseeno pa mislim, da bi bilo bolje, da bi razvoj šel v smeri popolnoma električnih avtov brez bencinskih pomagal. začeli pa bi z mestnimi malčki, ki ne vozijo dolgih razdalj, so lažji itd, s tem bi predvsem bistveno pripomogli k zmanjšanju onesnaženja zraka v mestih, hrup bi se znižal, pa tudi težav z dometom ne bi bilo, saj bi se avti alhko doma dnevno polnili. poleg tega za po mestu ne potrebujemo takih zmogljivosti, saj je 100 km/h popolnoma dovolj in pa pospešek cca 10-12 s.
elktrični avti bi morali v začetku prevzemati vlogo drugega ali tretjega avta pri hiši in šele s časom in razvojem prvega, ki je običajno največji, namenjem dolgim vožnjam itd.
Domet je zaenkrat še vedno premajhen, medtem ko so pospeški in končna hitrost povsem zadovoljivi. Ne razumem pa navedenega, da naj bi s pomočjo bencinskega agregata, ki porabi 4,7 litra dosegel skupni domet 640km. Potemtakem bi moral agregat porabiti 6,25 litra in ne 4.7. Sicer pa sta za moje pojme obe številki previski, če upoštevamo, da bencinski agregat ne bo povezan s pogonsko gredjo, temveč samo z generatorjem za polnjenje akomulatorjev in pa da poraba tako 4.7 kot 6.2 danes nista nič posbenega. Vseeno pa držim pesti za razvoj v to smer. Če se cifre pri porabi in dometu še malo "polepšajo" bi celo bilo za razmisliti o nakupu.