Mazdin wankel na vodik

 

Rotacijski motor, ki deluje na vodik so tako poimenovali preprosto Hydrogen RE, pri čemer kratica RE pomeni rotary engine. Glede na redke črpalke z vodikom zna seveda tudi mazdin wankel, podobno kot BMW-jev dvanajstvalnik v modelu Hydrogen 7, delovati poleg vodika tudi na navaden bencin.

 

 

Na motorju inženirji načeloma niso spremenili veliko, saj so tako recimo sesalni in izpušni kanali ostali nespremenjeni in tudi vbrizgavanje bencina še vedno poteka posredno v sesalne kanale. So pa zato izkoristili nekatere fizikalne lastnosti, ki ločijo rotacijski motor od klasičnega s premočrtno gibajočimi se bati.

Tako dejstvo, da sta sesalna komora z nižjo temperaturo in zgorevalna komora z višjimi temperaturami, ločeni, izniči učinek nenadzorovanega zgodnjega vžiga goriva oziroma klenkanja. Iz tega razloga so se lahko inženirji poslužili neposrednega vbrizga vodika v komore motorja. Seveda se pri neposrednem vbrizgavanju pojavi težava z neenakomernim in nehomogenim mešanjem zraka in goriva, a je slednji po zaslugi bolj intenzivnih mešalnih tokov znotraj wankla ter časovno razmeroma dolgega mešanja manj problematičen kot pri motorjih s premočrtno gibajočimi bati, kar je mimogrede odločilni faktor za vžig vodika. Niso pa pozabili niti na vračanje izpušnih plinov v zgorevalni proces, saj z njim zmanjšujejo predvsem emisije dušikovih oksidov (vodik zgoreva z višjo temperaturo kot bencin).

 

 

Za razliko od BMW-jevega dvanajstvaljnika v hydrogen 7, ki ima tako na bencin kot tudi na vodik enako, a občutno manjšo nazivno moč in navor kot serijski dvanajstvaljni motor v modelu 760i, so Japonci skoraj v celoti ohranili nazivno moč bencinskega wankla, medtem ko je ta občutno manjša med delovanjem na vodik. Tako razvije z bencinskimi motor največ 154 kW (210 KM) in 222 Nm, medtem ko mu te vrednosti z vodikom padejo na vsega 80 kW (109 KM) in 140 Nm.

 

 

O prostornini posode za vodik sicer ne poročajo, sporočajo pa da gre za vodik v plinasti fazi, ki je stisnjen pod tlakom 350 barov in da z njim, v skladu z japonskim protokolom za merjenje porabe goriva vozila, prevozi do 100 kilometrov z eno polnitvijo. Zgolj za primerjavo, z 61-litrsko zalogo bencina, kolikor sprejme njegova bencinska posoda za gorivo, zmore pripeljati najdlje 549 kilometrov.

Sistem je zasnovan tako, da omogoča preklapljanje med gorivi v vsakem trenutku vožnje, pri čemer zna sistem tudi v primeru izpraznitve ene od posod samodejno preklopiti na še razpoložljivo gorivo.

 

 

Nadgradnja tehnike v modelu RX-8 pa predstavlja sveži premacy opremljen z enakim pogonskim sklopom, a z nadgradnjo elementov, ki ga naredijo hibrida v pravem pomenu besede. Elektromotor in elektrogenerator ter akumulator pod sedežno klopjo v drugi vrsti namreč poskrbijo v vodikovem režimu delovanja motorja za nazivno moč motorja 110 kW (150 KM), domet z eno polnitvijo pa naj bi se povečal celo za 100 odstotkov na  skupno 200 km.

 

 

Mazda zagotavlja tudi, da je predelava motorja in vgradnja dodatnega systema za hrambo stisnjenega vodika v vozilu dokaj nezahtevna in zato stroškovno manj izdatna, kar mu daje dodaten zalet za širšo uporabo v vsakodnevnem prometu in serijsko srednjeročno proizvodnjo.