Siemens VDO trdi, da bo zavora z zagozdo najkasneje leta 2010 zrela za serijsko vgradnjo v avtomobile. In kaj točno je sploh tako posebnega na njej? Najprej je tu dejstvo, da bo s tem odpadla potreba po klasičnem hidravličnem zavornem sistemu, saj ga bo nadomestil električni, ki bo deloval po principu »by-wire« ali po slovensko po žici, pri čemer bo električna napeljava v vozilih ostala nedotaknjena, torej 12-voltna.
Delovanje
Srčika EWB zavore predstavlja pametni zavorni modul, ki ga sestavljajo zavorna klada, zagozda z uležajenjem, mehanska povezava med dvema elektromotorjema in zagozdo ter sistem tipal za nadzorovanje nastalih sil in premikov posameznih elementov zavore.
Sistem približno stokrat na sekundo odčita hitrost vrtenja kolesa, še nekajkrat pogosteje pa so odčitane položaj zagozde in sile, ki nastajajo znotraj sklopa.
V primeru, da voznik pritisne na stopalko zavore prenese sistem elektronski signal do posameznih zavornih modulov. V odvisnosti od izmerjenih vrednosti o sili na zavori, položaju zagozde in vrtenju posameznega kolesa potisne elektromotor zagozdo v želeno lego, ki posledično pritisne na zavorno klado. Obremenjena zavorna klada začne pritiskati na zavorni kolut, ki zaradi vrtenja še dodatno ojača učinek zaviranja.
Nestabilnost zoper blokiranje zavor
Pametni sistem krmiljenja s tako imenovanimi »nestabilnimi strukturami« preprečuje, da bi zagozda, ko je enkrat sprožena, nenadzorovano zablokirala kolo. Princip »nestabilnih struktur« so razvojniki povzeli iz predpisov za uporabo v prometu po zraku in vesolju ter jo prenesli na avtomobilsko področje, ki je na tem področju nedvomno manj zahtevno.
Manj vsega
Z EWB odpade potreba po številnih sestavnih elementih klasičnih zavornih sistemov, kot so hidravlični tokokrog, zavorni valj, ojačevalnik zavorne sile in krmilna enota sistema ABS. S tem se zmanjša skupna masa zavornega sistema, število podkslopov, ki jih je treba servisirati in ki se lahko nenazadnje tudi pokvarijo, s tem pa se poveča stopnja zanesljivosti sistema in zmanjša strošek vzdrževanja le-tega. Z izključitvijo hidravličnega sistema odpade tudi velik onesneževalec, namreč zavorna tekočina. Slednja namreč predstavlja veliko obremenitev za okolje in ki jo je treba za zanesljivo delovanje zavor danes menjati na vsaki dve leti.
Ne samo za delovno zavoro
Uporaba EWB-ja ni omejena samo na navadno delovno zavoro temveč se jo lahko uporabi tudi kot mehansko zavoro pri parkiranju vozila. Z njo odpade tudi potreba po ročici ročne mehanske zavore, ki zdaj zavzema kar nekaj prostora v kabini, povrh vsega pa mehanska ločitev stopalke za zavoro od zavornega sistema ponuja tudi možnost za izboljšanje varovanja voznikovih nog v primeru trka. »Pomanjkanje« hidravličnega dela zavornega sistema skupaj s servo ojačevalnikom zavorne sile pomeni za razvojne inženirje tudi prednost, saj lahko sproščeni prostor v avtu uporabijo za druge stvari, obenem pa se zmanjša tudi število gradnikov avta, skrajšajo se časi montaže in tudi prilagoditev električnih vodnikov posameznemu avtu je mnogo lažja in enostavnejša kot razpeljava hidravličnih vodov.
»By-Wire« realnost že danes
Že vrsto let je električna stopalka za plin vsakdanjik v milijonih avtomobilov. Očitno prihaja z EWB-jem čas, ko bodo tudi »zavore-po-žici« postale vsakdanjik. Ta doba naj bi se po zagotoviolih Siemens VDO-ja začela šteti najkasneje leta 2010.
Mnenja uporabnikov
10 komentarjev za "Siemens VDO zavora z zagozdo"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
kaj pa če ti odpove zavorni cilinder sedaj na hidravličnem sistemu?….
vedno lahko kaj odpove pa gre vse v pm
Če bo to delovalo tako kot je opisal Sebaveh, bi pol npr. ko se pelješ nič hudega sluteč po avtocesti recimo 100 km/h in ti odpove ta elektronika in ti zavore kao zablokirajo (ker ne zablokirajo samo v primeru, ko je v zavorah el. tok) je najmanj da te bo zaneslo s cete oziroma te bo zavrtelo, lahko pa za sabo pričakuješ tudi kup drvečih avtomobilov, ki se bodo zaleteli vate in nastala bo katastrofa…ni mi glih jasno…
Mogoče go delovalo na principu "mirovnega kontakta". To bi pomenilo, da je potrebna energija da zavore popustijo, v stanju brez energije (elektrike) pa bi bile zablokirane. Če bi prekinil kakšno žico, bi zaradi mehanske zasnove ploščice stisnile disk.
Nekaj podobnega kot je na tovornjakih – tam pritisk zraka drži zavore popuščene, ko pa zraka zmanjka, ali ga spustimo ven, pa vzmeti pritisnejo čeljusti na boben in zavore blokirajo.
Zanimivo bo videt kako se bo obneslo v praksi.
Kako se bo reševalo probleme… Ponuja pa veliko več možnosti – napredka na področju zaviranja na meji (namesto popuščanja kot abs) in pa teh nadzorov stabilnosti…
a se vam ne zdi da bodo notri še kakšni drugi varnostni mehanizmi …
Poglejte letala – fly by wire.