Slednjega poganja poznani 1,6-litrski turbodizel, ki so mu uspeli zmanjšati porabo s "serijskih" 4,9 l/100 km na 4,5 l/100 km. S tem so seveda zmanjšali tudi emisijo ogljikovega dioksida, ki znaša tako 118 grama na prevoženi kilometer, medtem ko je bila prej ta vrednost 129 g/km.
Nobena znanost, a učinek se pozna
Res je, posegi, ki so jih naredili na vozilu samem in motorju niso neka znanstvena fantastika, a kljub temu so postregli z omenjenim rezultatom. Dejstvo je namreč, da so avtomobili, ko so v fazi razvoja, vedno zasnovani tako, da čim več elementov vozila paše na vse motorne različice. Iz tega razloga je seveda veliko možnosti za izboljšanje lastnosti, če vozilo in njegove posamezne sestavne dele prilagodiš posebej enemu tipu vozila. Točno to so tudi storili pri C30 efficiency conceptu.
Posegi na štirih glavnih področjih
Na aerodinamiko so vplivali z zmanjšanjem oddaljenost vozila od tal, na novo oblikovanim zadnjim odbijačem in spremenjenim zadnjim spojlerjem na strehi, z dodatkom oblog trebuha vozila, ki zgladijo njegovo siceršnjo razgibanost, optimiziranim sistemom hlajenja motorja in aerodinamično ugodno oblikovanimi 16-palčnimi platišči.
Upore med vožnjo so zmanjšali tudi z uporabo najnovejših pnevmatik z zmanjšanim kotalnim uporom. V menjalniku so malo bolj na dolgo preračunali tretjo, četrto in peto prestavo, ki tako zmanjšujejo motorne vrtljaje
Motorju so izboljšali učinkovitost z nanovo nastavljeno motorno elektroniko, uporabo zelo lahko tekočega motornega olja in optimizacijo servo ojačitve volana.
Za prepoznavnost konceptnega C30 efficiency so poskrbeli tudi na zunaj, saj so mu dodali nekatere elemente, ki poudarjajo njegov varčni značaj.
Menjalnik PowerShift za še manjšo porabo
V isti sapi pa je volvo napovedal tudi predstavitev menjalnika Powershift, ki bo zmanjšal porabo v primerjavi z ročnim menjalnikom za okrog 8 %. V začetku leta 2008 bodo Švedi predstavili popolnoma nov samodejni menjalnik v njihovi ponudbi, ki pa, resnici na ljubo, v svetu avtomobilizma ni več posebnost. Beseda namreč teče o menjalniku z dvema sklopkama, ki je v osnovi seveda popolnoma enak kot volkswagnov DSG.
Volvo ga namerava ponuditi v modelih C30, S40 in V50 in samo v povezavi z dvolitrskim turbodizlom (2.0 D), pri čemer za enkrat tudi še ne govorijo o možnosti širitve te ponudbe na druge motorje ali modele.
Razvoj bencinskih in dizelskim motorjev
Volvo pa ni pozabil opozoriti tudi na njihov stalen razvoj bencinskih in dizelskih motorjev. Tako poročajo, da pomeni neposredni vbrizg goriva pri bencinarjih vejo razvoja, ki predstavlja velik potencial za še bolj natančno krmiljenje mešanice gorivo/zrak. Še eno področje z velikim potencialom zmanjšanja notranjih izgub v bencinskem motorju, kot so dokazali tudi že nekateri drugi proizvajalci, pa je krmiljenje ventilov (časi odpiranja in nastavljiv hod odpiranja ventilov, odvečnost dušilne lopute ipd.).
Pri turbodizlih v ospredju razvoja ni toliko učinkovitost motorjev kot zmanjšanje emisij dušikovih oksidov in saj, ki ju nove emisijske zahteve vedno bolj omejujejo. Je pa res, da razvoj skrbi, da se na račun zmanjševanje omenjenih emisij ne bi prekomerno povečala poraba goriva.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen