Serija 4 GranCoupe me je spomnila na zgodbo o brezmejni domišljiji BMW-ja s konca prejšnjega stoletja. Zgodba se nanaša na njihov 125-kubični skuter C1, katerega posebnost je bila streha nad voznikovo glavo. Če na eni strani že upoštevamo zakonski odpustek, ki so ga BMW-jevi strokovnjaki uspeli izsiliti na račun dodatnega varnostnega pasu in strehe (voznik C1 se sme namreč voziti tudi brez zaščitne čelade), je toliko bolj begala posebna postavka na spisku doplačil BMW C1. Pri motociklu s streho je bilo namreč moč doplačati celo za strešno okno z opcijo odpiranja.
2+2 = 5
BMW-jevi tržni strategi so se s serijo 4 GranCoupe pridružili enemu zadnjih, tržno baje kar uspešnih, bistroumnih nesmislov, štirivratnim kupejem. Priznam, da Bavarci z GranCoupejem celotne zgodbe vendarle niso tako poenostavili, kot deluje na prvi pogled, saj se koncept GranCoupeja od koncepta limuzinske serije 3 razlikuje v pomembni lastnosti, petih vratih. Ja, tako je, serija 4 GranCoupe je v resnici petvratna kombilimuzina – torej točno to, kar je Audijev A5 Sportback.
Gran?
Podatka o 113 milimetrov daljšem medosju in enako daljši skupni dolžini avta sta zame zadostna tehnična argumenta, da so tržniki BMW-ju serije 6 GranCoupe v ime lahko pripeli dodatek Gran. Žal to za serijo 4 GranCoupe ne morem zapisati, saj imata serija 4 Coupe in GranCoupe do milimetra enake skupno dolžino, medosje in širino avta. Že res, da sega pri slednjem vrh strehe 12 milimetrov višje kot pri dvovratni različici, a je to po mojem mnenju v večji meri posledica strmenja oblikovalcev k zagotovitvi skladne podobe celotnega avta, kot pa zagotavljanju bistvene prostornosti za potnike v drugi vrsti sedežev. Streha pri GranCoupeju je tudi nekoliko daljša, pod njo pa obljubljajo še 27 milimetrov več prostora za glave zadnjih potnikov kot v dvovratnem bratu. Na tem mestu pritrjujem, da je za glavo odraslih zadaj res več prostora kot v kupeju, a vendarle še vedno manj kot v limuzini serije 3.
5? 4+1!
Tudi petsedežnost novinca je podvržena ne samo oblikovanju, ampak tudi tehničnim omejitvam, saj gre v resnici veliko bolj za 4+1-sedežnik kot petsedežnik. Razlog za to oceno tiči v vzdolž sredine kabine tekočem predoru pogonskega kardana, nad katerim mora biti ustrezno oblikovana sedežna klop. Tako sta stranski dve sedišči všečno poglobljeni in nudita udobno sedenje, sredinski del pete »pručke« pa je dvignjen nad omenjenim predorom, zato na njem priporočam vožnjo samo posameznikom otroške postave in še to le na resnično kratkih poteh.
Ni bistvene razlike
V teoriji je petvratna zasnova avta vzvojno manj toga kot dvovratna in posledično naj bi bili avti s takšnim konceptom karoserije manj neposredni ter odzivni pri menjavanju smeri vožnje. Enako večja lastna masa avta neugodno vpliva na dinamiko vožnje. BMW serije 4 GranCoupe je od Coupeja težji za 60 kilogramov in ima zaradi poklopljivega naslona sedežev v drugi vrsti tudi manj vzvojno trden koncept karoserije. Navkljub temu pa na cesti zaznavnega poslabšanja dinamike vožnje v primerjavi z dvovratnim kupejem ni opaziti. Zato tudi pri njem poročam o zelo visoko na hitrostni lestvici postavljeni meji zdrsa koles ter posledično med ovinki nadvse suvereni ter stabilni legi avta. Pohvalna je tudi odzivnost avta na ukaze volana, četudi njegova povratna povednost peša za znamkino značilno nadpovprečno povratno povednostjo volanov.
Kot vlak: varno in po potrebi hitro, a nikoli zares zabavno
Žal izredna stabilnost in zanesljivost lege običajno ne gresta z roko v roki z zabavnostjo in razburljivostjo vožnje. Navsezadnje se takšni avti običajno peljejo kot po tračnicah, kar še zdaleč ni zabavno. Samo pomislite, kdaj ste uživali v vožnji z vlakom. Seveda je to ena bolj varnih, (v tujini) tudi zelo hitrih, a tudi nikoli zares razburljivih vrst prevoza. K ubijanju zabavnosti vožnje skozi ovinke z GranCoupejem prispeva svoje kinematika podvozja, ki je načrtno nastavljena bolj po godu podkrmarjenosti avta. Ko v računico dodamo še v testnem avtu vgrajeni teoretično in tudi v praksi sicer izvrstno delujoči varnostni dodatek, BMW-jev štirikolesni pogon xDrive, postane jasno, da se BMW 428iA xDrive GranCoupe resnično pelje kot po tračnicah. Pri tem ga zmore tudi 180-kilovatni turbobencinar komaj kdaj spraviti iz stabilnega ravnovesja, če se pa to že zgodi, traja samo nekaj trenutkov in še to običajno popustita sprednji kolesi namesto zadnjih.
Manjkata mu dva
Testnega GranCoupeja je gnal bencinar z že omenjenimi 180 kilovati in 350 Nm navora. Včasih je bil za takšno moč in navor potreben osemvaljnik, v malo novejši zgodovini šestvaljnik, danes pa je dovolj že celo štirivaljnik. Že res, da mora biti ta podprt s turbopuhalom, a so štirje dovolj. Ker gre za BMW-jev izdelek, je jasno, da prepriča z veseljem do vrtenja, da je nad 1.500 vrt/min zelo prožen, da je ob prizanesljivi desni nogi tudi za omenjeno konjenico zgledno varčen, da teče, z izjemo nekaj malih tresljajev v prostem teku, zelo kultivirano in da je z njim motorizirana serija 4 GranCoupe, seveda s pravim voznikom za volanom, lahko hitra kot puščica. Do tu vse lepo in prav, zatakne se pri enostavni stvari, kot je število valjev. Že pri testu modela BMW 328A Touring sem tarnal nad glasnostjo štirivaljnika, ki s tako zmogljivim ter žlahtnim (beri: dragim) avtom preprosto ne gre skupaj, zdaj pa bom enako storil tudi tu. Vseh 250 »konjev« preprosto mora biti v spremstvu svilnato-mehkega teka šestvaljnika, sicer vse skupaj nima pomena. Pravzaprav bi se mi zdel še bolj nesmiseln samo zelo zmogljiv športni (elektro)avto, kjer bi sredi hitenja skozi ovinke slišal samo nežno in komaj slišno brnenje elektromotorja.
Pika na i
Pod črto mi deluje BMW 428iA xDrive GranCoupe kot avto, ki želi v vsem blesteti, a mu nikjer to zares ne uspeva, saj mu zmanjka tista mala pika na i. Tako recimo želi biti športen – in priznam, da tudi zmore biti tudi resnično hiter – a kaj, ko pri tem voznika nikoli tudi zares ne zabava. Želi biti uporaben kot kombilimuzina in ima tudi res pet vrat, od katerih so zadnja prtljažna tudi posebej velika ter visoko odpirajoča, a kaj, ko je za njimi razmeroma malo prostora tako za potnike kot tudi za prtljago. Želi biti lep – in je, vsaj meni, tudi všeč. Kar me vrača na začetek tega zapisa.
BMW serije 4 GranCoupe je vsega po malo, zares prepriča pa pravzaprav le z zapeljivimi karoserijskimi potezami. Če je torej lepota tisto, kar iščete v svojem novem štiri- ali petvratnem »športnem« avtomobilu, potem, lepo prosim, izberite BMW serije 4 GranCoupe. Vsem tistim, ki vam, tako kot meni, užitki v vožnji na lestvici kotirajo višje kot lepota avta, pa predlagam, da se ozrete po BMW-jevem vse številčnejšem naboru modelov, različic in njihovih izpeljank, saj boste v njihovi poplavi zagotovo našli nekaj zase.
Več o BMW-ju serije 4 GranCoupe si lahko preberete na uradni strani.
Besedilo in foto: Peter Humar
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen