Trdim, da danes ni slabih avtomobilov. Obstajajo le dobri in boljši. Razlike med njimi so običajno manjše kot si mislite, saj je njihova predstava v veliki meri pogojena z pričakovanji opazovalca. Nekoga neka stvar »na polno« zmoti ali navduši, do nečesa drugega je pa povsem hladen. In tako se ocene, oziroma opisi, ki so vsekakor posledica subjektivnega dojemanja avta, med posamezniki bolj ali manj razhajajo.
Sem preveč strog?
Sam imam, vsaj mislim da, zelo dobro postavljeno podobo oziroma pričakovanja do, recimo mu, meni sanjskega avtomobila. In bolj, ko nek avto v lastnostih, ki so pri meni sicer postavljene zelo visoko na seznamu zahtev, odstopa od pričakovanj, večja kriza se pojavlja pri dojemanju dotičnega avta in pripravi zapisa o njem. V tovrstnih primerih namreč moje pisanje vedno spremlja bojazen, da bom avto, ki je sicer v določenih lastnostih vsaj dober, če ne celo izrazito nadpovprečen, po krivem »raztrgal« in v očeh bralca ustvaril napačno podobo o avtu. Podobni občutki so me spremljali ob pisanju tega članka.
Raje s petimi
Sem ponosen oče dveh hčera. Ker sta še obe tako majhni, da se vozita v avtomobilu v dodatnih otroških sedežih, ju je treba pred začetkom poti varno pripeti, na cilju pa ponovno odpeti. Kdor ima podobno situacijo pri sebi doma ve, da so za tovrstno početje najbolj priročna dodatna vrata zadaj. No, testna fiesta jih ni imela in sva zato z ženo morala te dejavnosti početi skozi sprednji par vrat in mimo sprednjih dveh sedežev. Ta dva se sicer umakneta naprej, a bi se lahko, vsaj kar se tiče mene, še bolj.
K slabši preglednosti nazaj in vstran prispeva svoje visok bok trivratne fieste, ki se glede na tistega pri petvratni različici proti zadku še za odtenek bolj strmo vzpenja. Poleg tega se zaključita zadnji bočni šipi z ostro privzdignjenem robom, ki še dodatno poslabša že tako ne ravno prvovrstno preglednost vstran nazaj.
Colourline … zakaj že
So pa tile pri Fordu »face«. Ob imenu paketa opreme Colourline bi pomislil na živahno barvno kombinacijo, nekaj na temo odštekanega pola harlequin. No, dobro, tisto je bilo res že malo preveč hudo, ampak več barvitosti kot jo je premogla testna fiesta pa bi se »barvni črti« vendarle podala. Kot je iz priloženih fotografij razvidno, je bila testnica zunaj odeta v črnino. Znotraj so poskusili podobno »duhomorno« črnino in sivino razbiti z oranžnimi okrasnimi črtami na sedežnih prevlekah, ki so »podaljšane« v črte na talnih oblogah, a je to »poslanstvo« uspelo le pogojno. V bistvu so te črte, poleg možnosti izbire črnih oziroma belih 16-palčnih platišč edini omembe vredni posebnosti colourlinea. Če vidite smisel v njih potem lepo prosim izvolite in izberite paket colourline, sicer pa …
Kako to?
Testno fiesto je gnal 1,4-litrski bencinar. Ta postreže z največ 71 kilovati (98 KM) in 128 njutenmetri navora. Kljub ne ravno rekordnim številkam o zmogljivostih se na cesti vse skupaj začne nadvse obetavno. Štirivaljnik namreč spelje in v spodnjem delu območja motornih vrtljajev zagotavlja dobro odzivnost in prožnost, ki fiesti 1.4i omogoča lahkotno držanje stika s poskočnim utripom mestnega vrveža. Do hitrosti približno 80 km/h zadeva prepriča, potem pa ga začne zmanjkovati. Štirivaljnik sicer še naprej prepriča z odzivnostjo in se tudi ne upira vrtenju vse do omejevalnika motornih vrtljajev, a ga preko 4000 vrt/min, zaradi slabe poskočnosti, pravzaprav nima smisla gnati.
Ampak
Nedavno tega sem bil podučen, da je besedica »ampak« brisalec. Je beseda, ki zbriše vse, kar je bilo izrečenega ali zapisanega pred njo. Lahko bi rekel tudi, da ti njena uporaba ponudi svež, popolnoma prazen list papirja, na katerega začneš pisati »z ničle«. Vse do »ampak« je namreč pozabljeno, izbrisano. Zato, nadaljujem …
… ampak, odlika vseh fordov so nedvomno vozne lastnosti. Njihova podvozja so namreč zelo dobro uravnotežena med dobrim udobjem vožnje in izvrstno lego na cesti. Od tega ne odstopa niti fiesta. Njeno vzmetenje namreč na eni strani zelo uspešno gladi vse vrste nepravilnosti v cestni podlagi, v isti sapi pa se fiestina karoserija med ovinki le malo nagiba. Omejeno prečno nagibanje karoserije gre z roko v roki tudi z izvrstno lego in stabilnostjo. Za razliko od motorja, ki prepriča le v spodnjem hitrostnem območju, pa podvozje navdušuje vedno in povsod. Upoštevajoč to je jasno, da motor nikakor ni dorasel zmogljivostim podvozja. Torej, zakaj ne bi več, recimo 1.6 bencinarja z 88 ali celo 99 kilovati? Odgovor na to vprašanje se skriva v ceniku. Ta namreč razkriva, da je v Sloveniji možno fiesto kupiti z največ 71 kilovati, torej je bencinski 1.4 največ kar si je moč obetati v njej. Glede na to, kako pestro motorno ponudbo premore konkurenca, se mi zdi, kot da se Ford otepa kupcev v Sloveniji.
Jaz ne bi, ampak, …
Glede na to, da sem si že ustvaril družino in fiesta kar nekaj mojih pričakovanj ne uspe izpolniti, je jasno, da je tudi po pomoti ne bom uvrstil na seznam potencialnih kandidatov za v domačo garažo. Za mene je namreč preprosto premajhna, premalo uporabna, preveč »podhranjena« in v primeru testnega primerka tudi odeta v preveč dolgočasno črnino. Ampak njeni najbolj svetli točki ostajata do uporabnika prijazen menjalnik in izvrstno uravnano podvozje. Zato, če ste samski, ali največ par, in vas vse kar je za sprednjima sedežema niti pod razno ne zanima, ne vidim razloga, da o fiesti ne bi resneje razmišljali.
besedilo: Peter Humar, foto: Peter Humar
Mnenja uporabnikov
15 komentarjev za "Ford fiesta 1.4i colourline: Kriza!"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
tak slabo pa kaj ni za videt, kot je ocenjena
x2, če temu gospodu za 960kg avto 98KM ni dovolj je nekaj narobe z voznikom.
Badzo se popolnoma strinjam, tale Peter naj gre pa rajši krompir sadit kot pa avte testirat.
Vidim, da ste tudi novinarji že malček kužni. Tri vratni hot hatchi manjšega razreda (clio, fiesta, corsa itd) niso nikoli, ampak res NIKOLI bili namenjeni družinam. Mogoče kot drugi avto, ampak v tem pirmeru OBVEZNO nakup 5 vratnega. Motor sem peljal, samo v 5 vratni fiesti in popolnoma zadostuje avtu. Na AC se z lahkoto pelješ 150km/h. Če pa pričakujete da bo vlekel kot nek 3000 kubičen dizel z 250+ konjiči, potem pa žal iščete na napačnem mestu. V bodoče predlagam, da testirate avte v okviru njihovih namembnosti: otroke dajte h starim staršem, sami pa se frajersko oblečite, vzemite svojo punco/ženo s seboj in pojdite šminkirat po CityParku, po nakupih se pa zapeljita do Portoroža na sladoled. Ker ta avto je namenjen mlajšim, ki nimajo naraščaja in nimajo nobenih potreb po velikem prostornem avtu, ali pa kot drugi avto v družini, ampak v tem primeru 5 vratna različica. Upam da ne rabimo v bližnji prihodnosti trepetat od strahu, da se bo znašel kak superšportni test Oplovega Vivara ali pa mogoče VWjevega Transporterja? Me zanima če pri BMWju Z4, ali pa kakemu M3 cabriu, tudi napišete da ni uporaben za družine!!??
Za dva otroka pa ta avto res ni primeren, to pa vsak star ate ve. Da treba dvugat zadnje zice da prideš do otrok, da jih odvežeš.Joj joj pa sej to ni avto za družine mogoč enega otroka, ki ni več v sedežu. Sej ne moreš verjet, kdo vse testira avtomobile. Kdaj je pa bil avto s tremi vrati “družinski avto”. Ne vejo več kaj bi pisal novinari. Za normalno vožnjo je pa tale motorček čisto dost, ne moreš pričakovat, da te bo prilimal za zic.