Ford Kuga 2,5 T 4×4 Titanium

Prav nič se ni spremenilo v dobrem letu dni, odkar smo preizkusili dizelsko gnano kugo – vsaj z vidika privlačnosti ne. Vozilo še naprej ostaja všečen, skladen, dinamičen (predvsem mestni džungli namenjen) SUV, kar izpričuje tako s svojo zunanjo podobo kot s številnimi detajli. Tako je povšeči opazna motorna maska, ki se nadaljuje v terensko zaščito, te– terenske zaščite namreč, čeprav prej simbolne kot ne, je veliko tudi na boku in zadku, morda najboljšem delu vozila. Tam namreč še bolj, kot športno zasnovana platišča in zatemnjena stekla, ki zaznamujejo bok, navdušuje atraktivni difuzor z dvema izpušnima cevema.

Znotraj iz drugih modelov znane rešitve

Oblikovne rešitve notranjosti so, vsaj bežnim poznavalcem znamke Ford, takoj poznane iz focusa ali C-maxa, kar ni nujno slabo, a deluje manj domiselno, kot bi se za športni terenec spodobilo. Preglednost in funkcionalnost zato vseeno ne trpi, čeprav je gumb za zagon motorja, nameščen na vrhu armaturne plošče, med prezračevalne reže, postavljen zares neergonomsko. Ugotavljali smo že, da so sedeži spredaj dovolj udobni in veliki, avseeno ni najlaže poiskati udobnega položaja za vožnjo, kar malenkost preseneča.

Zadaj prostornost in udobje hvalimo celo bolj kot spredaj, saj je moč sproščeno sedeti tudi trem odraslim in to ne zgolj na kratkih poteh. Malenkost bo višje rasle motilo kratko naslonjalo zadnje klopi, a več pravzaprav ne gre pričakovati. Povsem zadaj je prostornost pričakovano skromna, stisko s prostorom poskušamo reševati z pospravljanjem »stvari« v predalčke v dvojnem dnu, pri večjih zahtevah pa nam je v pomoč lahkotno, tretjinsko podiranje zadnje klopi.

Hvalimo končno izdelavo in večinoma cenovnemu razredu primerno izbrane materiale, številne, odlagalne površine, dvojno odpiranje prtljažnih vrat in preprost sistem odmika prtljažnega roloja. To, da je navigacijski del sicer zmogljivega multimedijskega sistema v vozilu prezapleten, neroden za upravljanje, zaslon za prikaz zemljevida pa (pre)majhen in slabo kontrasten, je vredno graje – enako velja tudi za neosvetljena stikala za upravljanje tempomata.

Oprema – več smo pričakovati serijsko, čeprav…

Paket opreme Titanium, bogatejši od obeh, med drugim ponuja samodejno, dvopodročno klimatsko napravo, potovalni računalnik, tempomat, zmogljiv multimedijski sistem s podporo za MP3,elektriko za stekla, ogledali in osrednjo ključavnico, številne elektronske sisteme (ESP, ABS, ASR..), a vse tisto, kar zares razvaja – med drugim Bluetooth paket za prostoročno telefoniranje, atermično, ogrevano vetrobransko steklo, električni preklop ogledal, odklepanje in zagon vozila brez ključa, parkirni senzorji spredaj in zadaj, strešne sani v barvi aluminija, dodatno zatemnjena stekla, navigacijski sistem, 18-palčna platišča, je potrebno doplačati. Kljub številnim doplačilom, višina le-teh, slabe štiri tisočake, vseeno ni velika.

Motor navduši z zvokom in zmogljivostmi – pričakovana poraba

Bistvo takšnega modela je bil iz drugih tovarniških modelov, predvsem po zvoku in zmogljivostih čislan, 2,5-litrski petvaljnik. V kugi sicer ne ponuja povsem enake moči, kot npr. v lažjem focusu ST, a 147 kilovatov (200 KM) in dizelsko primerljivih 320 Nm navora v širokem območju vrtenja je vseeno zavidljiva številka. Vedoč, da prazna kuga tehta malenkost manj kot poldrugo tono ter da motor žene vsa kolesa, vseeno navduši. S kultiviranostjo, z zveznim,brez turbo luknje povsem spodaj obremenjenim podajanjem moči, dobro prožnostjo in visokimi pospeški. Vedno znova pa je zvočna melodija tista, kjer lahko gredo tudi kocine pokonci – od globokega baritona, do drznega bobnenja se lahko razteza simfonija. Šeststopenjski ročni menjalnik teče gladko, čeprav bi bilo lahko za pretikanje, predvsem v prvo prestavo, potrebne manj moči. Poraba je, kakršna je -razmerom zadržana– manj, kot smo v povprečju natočili »vsakih sto« na testu že, ob vsaj občasnem izkoriščanju vseh zmogljivosti, ne gre pričakovati.

V vožnji – pozna se, da je SUV, pa vendar…

Čeprav je kuga SUV, se pozna, da je namenjen predvsem cestni vožnji, občutno manj brezpotjem. Obenem se pozna vpliv Fordovih rešitev za čim boljšo lego na cesti – kar velja za modele tovarne zadnjih vrsto let. Lega na cesti je dobra, predvidljiva, nagibanja karoserije so tudi pri hitro odpeljanih ovinkih minimalna, volan ponuja veliko občutka, kaj se dogaja pod kolesi. Kljub vsemu udobje ne trpi, saj vzmetenje dobro požira neravnine, tudi tiste bolj grobe vrste, a izrazite mehkobe, tudi na račun 18-palčnih pnevmatik, vseeno ne gre pričakovati.

Fordovo zgodbo o štirikolesnem pogonu gre dopolniti – gre pravzaprav za samodejno priklopljivi štirikolesni pogon. Sistem namreč s pomočjo t.i. sklopke Haldex prenaša (sprva) vso moč na prednji kolesni par, ob izgubi oprijema prenese del moči (do razmerja 50:50) še na zadnji kolesi. V praksi to, vsaj na suhi cesti, voznik praktično nikoli ne opazi, drugače pa je na mokri in v našem primeru na sneženi cesti. Velika drznost – berite jo kot odločen pritisk stopalke za plin, bo že na ravni (sneženi), vsekakor pa slabo oprijemljivi, kaj šele ovinkasti cesti, povzročila sprva hipno in povsem neproblematično odnašanje prednjega dela, če bomo še vztrajali, pa še zadka, kar pa ni več (zmeraj) hec. Prevelike odklone uspešno kroti sistem ESP, ki ga je moč (delno) izklopiti.

Še beseda o terenski vožnji – čeprav opremljena z običajnimi, predvsem cestnimi zimskimi pnevmatikami, je moč, kljub nizkopresečnemu profilu le-teh, s takšnim vozilom voziti tudi tam, kjer vsa enoosno gnana vozila, že daleč odnehajo.

Pod črto

Kuga je zelo dober predstavnik svojega razreda, saj, če pustimo zanimivo in prepoznavno obliko, ki je vseeno stvar okusa, navdušuje še z lego na cesti, dovolj prostora v kabini, dobro opremljenostjo in v tem primeru, z zmogljivim in na moč melodičnim motorjem, ki ga v takšni obliki konkurenca ne ponuja. In v kolikor vam ni žal nekaj litrov več »na sto« velja, v primeru, da je takšen avto vaš kandidat na seznamu potencialnih nakupov pogledali še enkrat – izhodiščni ceni dizelske in bencinske različice sta namreč povsem enaki.