Stopničko višje

Hyundai_Elantra_16_Style_01

Hyundai_Elantra_16_Style_02

Hyundai_Elantra_16_Style_03

Hyundai_Elantra_16_Style_04

Hyundai_Elantra_16_Style_05

Hyundai_Elantra_16_Style_06

Hyundai_Elantra_16_Style_07

Hyundai_Elantra_16_Style_08

Hyundai_Elantra_16_Style_09

Hyundai_Elantra_16_Style_10

Hyundai_Elantra_16_Style_11

Hyundai_Elantra_16_Style_12

Hyundai_Elantra_16_Style_13

Hyundai_Elantra_16_Style_14

Hyundai_Elantra_16_Style_16

Hyundai_Elantra_16_Style_17

Hyundai_Elantra_16_Style_18

Hyundai_Elantra_16_Style_19

Hyundai_Elantra_16_Style_20

Hyundai_Elantra_16_Style_21

Hyundai_Elantra_16_Style_22

Hyundai_Elantra_16_Style_23

Hyundai_Elantra_16_Style_24

Hyundai_Elantra_16_Style_25

Hyundai_Elantra_16_Style_26

Hyundai_Elantra_16_Style_27

Hyundai_Elantra_16_Style_28

Hyundai_Elantra_16_Style_29

Hyundai_Elantra_16_Style_30

Strogo površinsko gledano je Hyundaijeva Elantra dejansko tekmica Fiatu Tipo. Oba avta sta konceptualno štirivratni limuzini podobnih zunanjih mer. Oba sta prišla na slovensko tržišče v nekajmesečnem razmiku in oba zaznamuje, vsaj v mojih očeh, kar všečno oblikovanje. V povezavi z zadnjim je na Korejki opaziti, da se je zaobljenost zunanjih linij predhodnice umaknilo nekoliko bolj ostrim potezam, s čimer so sledili oblikovalskim smernicam aktualne generacije Hyundaiejev. Pri tem jasno še najbolj modelu i30, s katerim si deli tudi večino podkožne tehnike.

Ne bo junaka

Visoka stopnja podobnosti med Italijanom in Korejcem se nadaljuje tudi v notranjosti. V testnem primerku slednje je kabino »krasila« kombinacija črnine in sivine, a je možno, glede na marketinški material, monotonost razbiti z izbiro kakšnega odtenka rjave.

V skladu s cenovno politiko modela je tako kot v Tipu tudi v Elantri notranjost sestavljena pretežno iz na otip trde plastike. Stopničko višje v primerjavi s Fiatom predstavlja v Hyundaiu samo vrh armaturne plošče, ki je izdelan iz na otip mehkejše plastike, medtem ko je ta pri Italijanu v celoti trda.

Podobnost se nadaljuje tudi na voznikovem delovnem mestu. Tam ne bo junaka, ki si po zaslugi izdatno nastavljivega volanskega obroča in sedeža ne bi mogel nastaviti delovnega mesta povsem po lastnih željah. Medtem ko sem v Tipu tarnal nad slabo ledveno oporo, sem v Elantri preklinjal neugodno nameščen rob sredinske konzole. Ta je namreč skozi cel preizkus neugodno pritiskal ob moje desno koleno, kar je postalo neznosno še posebej na dolgih poteh. Za izboljšavo stanja s slabo ledveno oporo v Fiatu je vsaj malo upanja na seznamu doplačil. Na drugi strani je jasno, da za premik ali omehčanje neugodno nameščenega roba sredinske konzole v spisku doplačil pri Elantri ni najti prave pomoči.

Silna podobnost med obema se ponovi tudi v drugi vrsti sedežev, saj v Elantri tudi tam, enako kot v Tipu, vzdolžnega prostora za kolena ne bi smelo zmanjkati. Za par centimetrov se sicer zatakne pri prostoru za glave, a ni hujšega.

Videz vara

Ob odprtju pokrova Elantrinega prtljažnika se sprosti pogled v zajetno luknjo. Na oko bi rekel, da sta enako veliki, a videz vara. V Korejki je kar 62 litrov manj osnovnega prostora kot v Italijanu (458 proti 520). Se pa s preklapljanjem po tretjinah deljivega naslona tudi tu sprosti dodaten vzdolžni prostor za prevoz daljših predmetov in tudi tu je uporabnost skupnega prtljažnika okrnjena s standardom tega avtomobilskega razreda – stopničastim dnom.

Pomemben korak

Pri pogonski tehniki je Hyundai, v primerjavi s predhodnico, naredil za evropski trg kar pomemben korak naprej. Elantra po novem ni več na voljo samo z 1,6-litrskim bencinarjem, ampak tudi z enako prostornim turbodizlom.

Zanimivo pri tem je, da je slednji s 100 kilovati celo močnejši od bencinarjevih 94 kilovatov in posledično predstavlja vrh Elantrine ponudbe. Dodatno izbiro kupcem predstavlja možnost, da kupec en ali drugi motor spari s samodejnostjo menjalnika. Pri CRDi-ju je ta dvosklopkovne narave, pri bencinarju pa klasične samodejne.

Neodvisno od razširitve ponudbe je bila testna Elantra opremljena z bencinarjem in ročnim šeststopenjskim menjalnikom. Meni je bila ta kombinacija pod črto zelo všeč. Motor sicer res ne postreže s kakšno turboeksplozivnostjo, a to glede na njegovo atmosfersko zasnovo niti ni tako zelo presenetljivo. Predvidoma je ravno zaradi slednje motorna prožnost skozi celotno območje motornih vrtljajev dobra in povsem enakomerna. Všeč mi je tudi, da se motor rad obrača, saj se brez vsakršnega obotavljanja zavrti vse do rdečega polja. Lastnost, ki jo pogrešam pri že kar nekaj sodobnih turbomlinčkih. Celoten paket pogonskega sklopa lepo zaokroži tudi menjalnik s prijetno, natančno in po potrebi hitro tekočo sinhronsko drobovino.

Četudi je njeno vzmetenje nastavljeno nekoliko bolj togo, Elantra s stališča vozne dinamike ne navdušuje. Ob zelo stabilni in zanesljivi legi namreč med ovinki ni zaznati nikakršne zabavnosti ali športnosti.

Pestrejši nabor

Po eni strani se mi zdi moja prvotna ocena, da Elantre ne štejem med Tipove konkurente, napačna – po drugi strani pa tudi ne.

Nobenega dvoma ni, da sta na ravni metrov, centimetrov, milimetrov in litrov zelo konkurenčna izdelka. Kot štirivratni limuzini spodnjega srednjega avtomobilskega razreda sta popolnoma primerljiva tudi s stališča karoserijske zasnove.

Se pa zato zatakne pri pogonskem sklopu. Tu je najšibkejši Elantrin motor kar nekaj kilovatov močnejši od najmočnejšega Tipovega. Dodatno v Italijanu kupec nima možnosti izbire med različnimi menjalniki, saj je vsak motor na voljo samo z izhodiščno ročno pet- in šeststopenjsko opcijo. Tipo je v osnovi zelo oskubljen dodatkov, Elantra pa postreže v vsem »obveznim« že v najosnovnejšem paketu opreme. Že res, da je mogoče Fiata z opremo kar lepo založiti, a ponuja Hyundaiev seznam zahtevnejšim še malenkost bolj pester nabor bonbončkov sodobnosti.

Odločila bo finančna plat nakupa

Nobeno presenečenje ni, da se močnejše motorje, boljšo osnovno opremljenost in deloma tudi pestrejšo ponudbo dodatkov izdatneje plača. In ravno finančna plat nakupa avta bo tista, zaradi katere Elantre ne moremo postaviti neposredno ob bok Tipu. Zaradi že opisane podobnosti osnovnega paketa obeh je vzporedna primerjava modelov seveda povsem legitimna, a bo na koncu padla odločitev na osnovi kupčka denarja. Če bo evrov manj, bo Tipo, če jih bo več, pa Elantra.

Besedilo in fotografije: Peter Humar.