Nissan Pathfinder 2.5 dCi A/T LE IT Pack

Nekoč sta bila terrano in pathfinder. Prvega so poganjali dizelski motorji, drugega pa bencinski. Potem je prišlo na vrsto sodelovanje Nissana s Fordom, plod katerega sta bila terrano druge generacije in ford maverick, pri čemer so se pod motornim pokrovom terrana še vedno sukali le turbodizelski motorji. Pathfinderja so med tem preusmerili in razvili bolj za potrebe ameriškega trga, kjer so ga seveda še naprej poganjali izključno bencinski agregati. No, v zadnji nakladi pathfinderja so se karte spet pošteno premešale, terrana na stari celini ni več v prodajnih salonih, pathfinderja, ki ga je pravzaprav izpodrinil, pa po novem ponujajo tudi z naprednim turbodizlom.

Štirje so dovolj

Zanimivo pri tem je, da se je Nissan kljub masni in merski zajetnosti stezosledca ter njegovemu rahlo premium značaju odločil ponuditi trgu le štirivaljnega turbodizla. To niti ni tako veliko presenečenje, saj tudi njihovega največjega terenca patrola poganja trilitrski štirivaljni turbodizel, a vendar bi lahko za tiste malo bolj petične kupce pripravili tudi recimo V6 turbodizla, ki bi nedvomno bolj žlahtno hrumel pod prednjim pokrovom. In pri tem mislimo hrumel v pravem pomenu besede, saj je 2,5-litrski dCi agregat v pathovem nosu zelo glasen tako za mimoidoče kot tudi za potnike v njem, pri čemer je to še toliko bolj očitno pri hladnem motorju.

Dober, a preobčutljiv

Na pathfinderjev 2.5 dCi motor je lahko pritrjen šeststopenjski ročni menjalnik ali petstopenjska avtomatika. Tokrat smo imeli možnost preizkusiti slednjo kombinacijo, za katero lahko povemo, da je načeloma dobra izbira, ne pa tudi zelo dobra ali celo odlična. Stezosledčeva tehnika namreč omogoča premagovanje tudi zahtevnejšega terena, na katerem pa kombinacija turbodizla in samodejnega menjalnika ni najboljša. Že res, da največjo zamero pri takšni povezavi v veliki meri odpravi serijsko vgrajeni reduktor v pogonskem sklopu, a vendar. Motor je do 2000 vrt/min praktično mrtev, potem se pa ob polno pohojeni stopalki za plin nenadoma zbudi s sunkom njutnov. Za pravo terensko vožnjo so sunki skozi pogonski sklop tabu tema, zaradi česar bi bila za tovrstno vožnjo primernejša izbira ročnega menjalnika, kjer lahko voznik tudi s sklopko bolj natančno in mirno uravnava pogonsko silo motorja.

Drugo omembe vredno zamero petstopenjski avtomatiki smo izkusili pri avtocestni vožnji oziroma višjih hitrostih, kjer pride v sodobnih samodejnih menjalnikih do izraza premostitvena sklopka hidravlične sklopke. Prva namreč izniči učinek zdrsa druge, kar pomeni v praksi manjše izgube in posledično manjšo porabo goriva. Pathfinderjevemu menjalniku zamerimo to, da je krmiljenje premostitvene sklopke, občasno pa tudi samega menjalnika, preveč občutljivo na pritiske stopalke za plin. Menjalnik namreč prepogosto izklopi premostitveno sklopko ali celo pretakne prestavo ali dve navzdol, medtem ko bi več kot zadostovalo za pospeševanje vozila zajetnih 403 Nm navora motorja 2.5 dCi, ki bi bili z vklopljeno premostitveno sklopko togo povezani s pogonskimi kolesi.

Za vsako okoliščino svoj

Tako smo prišli do ene glavnih stvari, ki dajejo pathfinderju veliko prednost na terenu; štirikolesni pogon. Slednji omogoča izbiro med štirimi različnimi režimi delitve pogonskih »njutnov« in »konj« med pogonska kolesa.

Prvi je dvokolesni pogon, pri čemer sta gnani zgolj zadnji kolesi. Ta režim pogona je namenjen za vožnjo po suhih, trdnih in urejenih cestnih podlagah ter za tesna manevriranja recimo pri parkiranju.

Drugi, samodejni režim, je namenjen za izboljšan oprijem in stabilnost vozila na spolzkih podlagah, saj se pogon ob pomoči elektronsko krmiljene sredinske sklopke deli med prednjo in zadnjo osjo zvezno največ do razmerja 50:50. Tretji program štirikolesnega pogona je za resnejša spopadanja s terenom, saj se z njim sproži vklop sredinske sklopke, ki povsem togo poveže prednjo in zadnjo os in obenem deli pogon v razmerju 50:50.

Tistim najbolj resnim pohajkovanjem po terenu pa je namenjen zadnji, četrti program, ki poleg stalnega štirikolesnega pogona vklopi še reduktor.

Pravi terenec je redko udoben

Terenski značaj, ki ga pathfinder nikakor ne skriva, pa se kaže tudi med vožnjo. Kar 2,3 tone težak in skoraj 1,9 metra visok kolos na štirih kolesih se pač mora kolikor toliko spodobno upirati učinku nagibanja vozila med ovinki, kar so inženirji dosegli z vgradnjo bolj togega vzmetenja. Zaradi slednjega, deloma pa tudi zaradi toge zadnje preme, je udobje vožnje s stališča prestrezanja cestnih neravnin nekoliko slabše, stanje pa se ne izboljša niti, ko se ga bolj obremeni s prtljago ali potniki.

Vse in še več

Kakšni zapriseženi privrženci nemških premium terencev so morda zamahnili z roko ob naši delni uvrstitvi pathfinderja med premium terence. Četudi se to morda zdi komu težko »prebavljivo«, a pathfinder se vsaj v kabini vsaj malo spogleduje s prestižem in žlahtnostjo nemških izdelkov.

Testnež je bil namreč opremljen z vsem, kar si človek lahko omisli, nissanovci pa so vanj dali še malo več kot »samo« vse. Tako je vseh sedem sedežev, na katerih potniki najdejo veliko prostora v vse smeri, oblečenih v žlahtno usnje, prednja dva pa sta tudi ogrevana in električno nastavljiva. Dolgočasje v kabini bo razbijal radijski sprejemnik s prigrajenim CD-izmenjevalnikom, ki zna brati tudi glasbo zapisano v MP3 standardu. Za dobro počutje potnikov tudi v zadnjem delu vozila bo poskrbela štiripodročna klimatska naprava. Da bo voznik vedno našel pot do cilja, poskrbita ksenonska žarometa spredaj in odličen navigacijski sistem, ki se z možnostjo 3D prikaza zemljevida na barvnem osrednjem zaslonu znajde tudi po deželi na sončni strani Alp. Parkiranje več kot 4,7 metra dolgega in 2,3 tone težkega pathfinderja pa vam bo delno olajšal sistem prikaza stanja za vozilom s pomočjo vgrajene kamere nad registrsko tablico na prtljažnih vratih. Takšnih sladkorčkov se je v testnem pathu našlo še nekaj, a mislimo, da je za zdaj dovolj.

Za konec

Žal ima vsaka odličnost na tem svetu svojo ceno in tudi nissan pathfinder pri tem ni nobena izjema. 2,3 tone kovine, plastike in usnja zapakirano v zelo dober paket avtomobila z izrazito terenskim značajem in imenom Nissan Pathfinder 2.5 dCi A/T LE IT Pack bo kupca olajšal za dobrih 54 tisoč evropskih tisočakov. Vsekakor veliko denarja, a dejstvo je, da se recimo Nemci za podobne izdelke pri tej ceni šele začnejo pogovarjati z vami, do tako založenega avta in vsaj približno tako resnega terenca pa je pri njih še dolga evrska pot. Zato lahko mirne vesti zapišemo, da je omenjeni kup denarja sicer res velik, a glede na dobljen paket ne tudi prevelik.