Sam avtomobila ne kupujem niti z metrom v roki niti s primerjanjem suhoparnih tehničnih podatkov. Zame je pomembno, da se v njem dobro počutim, da se dobro pelje in »čisto malo« tudi to, da ima zmogljiv motor. Glede nabora motorjev v A5 in Q5 nima smisla izgubljati besed, saj imata oba praktično isti nabor pogonskih sklopov. Že res, da sem se v prostornejšem Q5 sicer zelo dobro počutil, a sam nisem imel nikakršnih težav niti z »body-fit« ukrojenostjo notranjosti A5 Avanta.
Področje, kjer se lahko Q5 največ nauči od karavanskega A5, pa so vozne lastnosti. Zagovorniki Q5 bodo hitro spomnili, da je A5 Avant čisto nov avto, družina Q5 pa je bila v času mojega preizkusa še v pretekli generaciji. Drži, Q5 je zdaj postavljen na novo platformo, a sem trdno prepričan, da so morali razvojniki, zaradi njegove višje gradnje, sklepati kompromise, zaradi katerih se tudi čisto novi Q5 verjetno ne vozi tako uglajeno, dovršeno in (če je treba) tudi dinamično kot nižji A5.
Raje zabavnejša pot kot hitrejša
A5 Avant me je v vožnji dejansko navdušil, kar je posledica več dejavnikov. Prvi je prilagodljivo športno vzmetenje, drugi sta večja dolžina in medosje avta – 4.829 mm dolžine skupaj in skoraj 2,9 metra medosne razdalje – tretji, ki je po mojem mnenju glavni, pa je dejstvo, da je novinec skoraj 14 centimetrov nižje grajen kot terenski sorodnik.
Na avtocesti izstopa A5 Avant z izvrstno smerno stabilnostjo in vsesplošno mirnostjo vožnje tudi pri najvišjih hitrostih. Takrat pride do izraza tudi udobna nastavitev vzmetenja, ki zelo učinkovito prestreza cestne nepravilnosti. S premikom na magistralke je v ospredju nadpovprečna odzivnost progresivnega volana (2,2 zasuka od ene do druge skrajne točke). Kljub temu, da je njegova mehanika uglašena na način, da voznika čim bolje »obvaruje« motečih vibracij, se izkaže, da zmore v dinamičnem režimu volana (in podvozja) vseeno postreči z omembe vredno povratno povednostjo, kar postaja prava redkost v sodobnih avtomobilih. Zaradi zelo dobrega nastopa karavanskega A5 na cesti sem sam – po bednem dnevu v službi, ko sem preprosto rabil odklop in razvedrilo – za pot domov namesto običajne, hitrejše raje izbral bolj zabavno…
Pričakovano
Nobeno presenečenje ni, da je v tako motoriziranem A5 Avantu praviloma zelo dobro pokrbljeno za trakcijo, saj mora podvozje »prežvečiti« tudi zmogljivejše pogonske stroje. Tako bo na suhi cesti voznik v srednje hitrih in hitrih ovinkih le težko porušil stabilnost. Situacija se v zaprtih in posledično počasnejših ovinkih spremeni, saj tam pride do izraza nastavitev kinematike podvozja, ki se na pretiravanje ali objestnost voznika odzove s podkrmarjenjem, torej s siljenjem nosu iz ovinka.
Med pospeševanjem iz ovinka težav ne bi smelo biti, saj svojo vlogo pri prenosu pogonske sile na podlago med drugim odigra tudi štirikolesni pogon quattro. Do podkrmarjenja v zaprtih ovinkih bo veliko prej prišlo ob popustitvi plina, pri zaviranju ali če bo voznik preprosto precenil hitrost na vstopu v ovinek.
Električna »tišina«
Preizkušeni A5 Avant je gnal še edini preostali dizel v ponudbi modela, 2.0 TDI. Ker je ta v osnovi dobro znan in tokrat ni postregel z bistveno drugačno uporabniško izkušnjo, bom več besed namenil njegovi nadgradnji, blagi hibridizaciji MHEV Plus. Glavna novost je na koncu menjalnika dodan 48-voltni elektromotor, ki postreže z dodatnimi 18 kW (24 KM) nazivne moči in 230 Nm navora, pri pogonu pa lahko sodeluje na tri načine. Med pospeševanji lahko pomaga dizlu, med iztekanjem vozila proizvaja elektriko in jo shranjuje v litij-železo-fosfatni bateriji v zadku avta, lahko pa tudi popolnoma samostojno poganja avtomobil.
Slednji način je omejen bolj na manevriranja na parkirišču in v zastojih, a sem kljub temu zmogel z njim, seveda ob dovolj nežno pohojeni stopalki plina, voziti na elektriko najhitreje približno 30 km/h, v najboljšem primeru pa sem ga nagovoril, da je prišel približno kilometer daleč brez lokalnih emisij. Ni dosti, a včasih prija vsakih sto metrov, ki jih lahko narediš v električni »tišini«.
Le delno prikimavam
Premik v notranjost razkrije všečno oblikovan in sodobno zasnovan kokpit s tremi zasloni vrh armaturne plošče. Poleg tistega za merilnike in sredinskega izstopa 10,9-palčni zaslon pred sovoznikom, ki je novost v Audijih. Slednji naj voznika med uporabo ne bi motil, a sam le delno prikimavam tej obljubi znamke. Ugibam, da se Audijevo zagotovilo nanaša na funkcijo »polarizacije« prikaza na njem, ki se aktivira med predvajanjem zabavnih vsebin (na primer med video posnetki ali med igranjem iger).
Preostala, očitno v očeh Audija za voznika nemoteča vsebina, kot so navigacijski 
zemljevid, zaslon radijskega vmesnika in podobni so normalno vidni oziroma berljivi tudi diagonalno, z voznikovega sedeža. In medtem ko sva se z ženo oba spraševala po smislu in dejanski dodani vrednosti tega zaslona v avtomobilu, saj bolščanje vanj med vožnjo skoraj gotovo povzroči občutek slabosti, morajo praktično vsi potniki v sončnem vremenu računati še na odseve v njegovi svetleči površini, ki bo po petih minute uporabe tudi polna prstnih odtisov. Razumem, da na določenih trgih uporabniki prisegajo na ta dodatek, a ga sam ne bi nikoli izbral.
Neštetokrat
V testnem avtomobilu so žlahtnost zaokrožali nadpovprečno kakovostni materiali, kot so mikrotkanina, usnje in na otip prijetna plastika. In četudi deluje »body-fit« ukrojen kokpit navidez utesnjeno, je odmerjenih centimetrov tako spredaj kot tudi zadaj za posameznike moje višine (1,84 m) povsem dovolj. Vsesplošna ergonomija voznikovega delovnega mesta ostaja izvrstna, torej pregovorno Audijeva.
Sam bi si ob poudarjenem zanašanju na upravljanje z dotično občutljivimi površinami v A5 Avantu želel samo več fizičnih stikal in gumbov – še posebej sem vihal nos nad tistimi na volanskih prečkah. Neštetokrat sem se namesto tipkanja ali drsanja po prečki raje stegnil do pravega gumba na sredinski konzoli in z njegovim vrtenjem spremenil glasnost oziroma s premikanjem levo-desno zamenjal pesem ali radijsko postajo.
Ne bo vam žal
Upoštevajoč vsesplošno gonjo proti dizlom imam občutek, da je preizkušeni Audi A5 Avant TDI quattro morda celo eden mojih zadnjih testnih avtomobilov z dizelskim motorjem. No, v redu, morda me v kratkem še kdo preseneti in mi potisne v roke ključ še dveh ali treh, toda možnosti tega dogodka počasi, a vztrajno limitirajo proti ničli.
Pa moja otožnost ni toliko povezana samo s političnim linčanjem dizelskega stroja, čeravno je res, da sem v svoji zgodovini vozil kar nekaj posebnežev, ki so mi ostali v zelo lepem spominu. Tarnanje se nanaša bolj na vsesplošno »optimiranje« avtomobilske ponudbe v smislu, da so vozila danes dobavljiva samo še z motorjem, dvema ali največ tremi, menjalniki pa so praktično povsod samo še samodejni. Enako me motijo tektonski premiki ponudbe avtomobilskih modelov k pretežno terensko privzdignjenim sortam, zaradi katerih so se v minulih letih mnogi, nekdaj prodajno sila uspešni limuzine, karavani, kupeji in podobni, umaknili v pozabo zgodovine.
Ravno zaradi vse bolj omejujočih kolobocij v avtomobilski industriji je zame testni Audi A5 Avant TDI Quattro S-Line deloval kot žarek upanja. Potrditev, da avtomobilisti vendarle še znajo in zmorejo razviti in ponuditi trgu avtomobil, ki navduši s tistim, kar je nas avtofile navduševalo včasih – s pristnim uživanjem v vožnji! Zato apeliram na vse, ki še niste podlegli prepričanju v vsesplošno superiornost SUV-jev, terencev in križancev nad limuzinami, karavani in kupeji ter si takšen Audi tudi dejansko privoščite: le dajte, privoščite si ga. Ne bo vam žal!
Besedilo in foto: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
9 komentarjev za "Po bednem dnevu v službi"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
To je stroj, ne pa elektricne skode za isti denar
Po bednem dnevu v službi se lahko domov odpelješ samo z napol podrtim 20 let starim avtom, ki je zaradi bedne plače v bedni službi tudi bedno vzdrževan. Če je v igri takšen Audi, to ni ne bedni dan ali bedna služba, ampak je za tovrstno plačo potrebno nekaj ne-bednega tudi narediti.
Beden dan v službi ni enako kot bedna služba z bedno plačo.
A je to po novem neko merilo? Če imaš avto za 70k€+, si vsak dan, 24ur/dan nasmejan in super vesel?
Mogoče za tiste ki so redno pod substancah in se jim vse smeji.
a ni ravno vožnja avtomobilov vaša služba? 🙂 Je pa kar dilema – če je služba tako dobro plačana, da si lahko privoščiš avto za 70k (in ni službeno vozilo), ali ostati v njej, čeprav je bedna? 😀
Bedna služba ni enako kot beden dan v službi
Po bednem dnevu si že tako raznrvan, da niti za volan ne bi smel…
Seveda, prespis v sluzbi…😒
Tako motorizirana A5 bo pa naslednji druzinski avto-seveda leto rabljena, ko cenovno stopi vstric z novim passatom.