Renault Clio 1,2 TCE Dynamique

Predvsem nov nos

Prenova ni bistveno posegla v silhueto Renaultove prodajne uspešnice. Spremembe so najbolj očitne na sprednjem delu, kjer ne moremo spregledati novega odbijača z veliko odprtino za dovod hladnega zraka motorju, nove reže pod velikim logotipom in seveda novih žarometov, ki sta oblikovana v slogu novejših hišnih modelov. Zadaj so spremembe manj očitne tako, da ob pozornejšem pogledu opazimo spremembe na zadnjih lučeh ter na odbijaču, kjer sta po novem prostor našli podolgovati meglenki. Prenova je seveda prinesla tudi novo obliko platišč iz lahke litine, ki so pri testnem primerku avto zaokrožila v elegantno celoto.

Dovolj prostorna in kakovostno izdelana notranjost

V notranjosti je prenova prinesla predvsem spremembe na ravni materialov in opreme. Armaturna plošča je izdelana iz mehke in na otip prijetne umetne mase, ter popestrena z vložki z videzom aluminija. Nove so tudi sedežne prevleke s šivi v kontrastni barvi ter dizajn avdio naprave. Ergonomija voznikove prostora z nekoliko previsokim položajem sedenja je ostala nespremenjena. Za bolj ugodno namestitev je sedaj, poleg serijske višinske, za doplačilo na voljo tudi globinska nastavljivost volanskega obroča, ki pa je v testnem primerku žal nismo bili deležni. Nad prostornostjo na zadnji klopi se bodo objektivno lahko pritoževali le višjerasli potniki. Dovolj prostora za povprečno uporabo ponuja tudi prtljažni prostor, ki v osnovni postavitvi meri 288 litrov ter ga lahko z zlaganjem zadnjih sedežev povečamo na 1.028 litrov, pri čemer pa med prvotnim in pridobljenim delom žal nastane razmeroma visoka in nepraktična stopnica.

Sodoben motorček mu odlično pristaja

Med bolj zanimive lastnosti tega malčka sodi gotovo 1,2-litrski bencinski motor, ki s pomočjo turbopuhala zvabi na plano kar 101 konjiča. Odlikuje ga namreč enakomerno razporejen navor, ki omogoča zvezno pospeševanje, pri katerem ni čutiti tako imenovane turbo luknje. Moč se na sprednji kolesi prenaša preko ročnega petstopenjskega menjalnika z dobro preračunanimi prestavnimi razmerji. Tako motorizirani clio je poskočen in se zato odlično znajde v mestu, do zakonsko omejene hitrosti pa tudi na avtocesti ne deluje prav nič podhranjeno. Če želimo iz njega iztisniti vso moč, ga moramo priganjati v višje vrtljaje, takrat pa se iz razmeroma varčnega strojčka, ki v povprečju porabi slabih sedem litrov neosvinčenega goriva na 100 prevoženih kilometrov, prelevi v žejno zverinico, ki ji tudi devet litrov ni dovolj.

Namenjen najbolj splošni uporabi

V vožnji se clio obnaša samozavestno in se ne vdaja pregovorni francoski mehkobi. V zavojih se ziblje manj kot bi pričakovali, a da ne bo pomote, še vedno gre za predvsem na udobje naravnan avtomobil, ki pri vožnji čez neravnine potnikov ne bo spravljal v obup. Dobro oceno si zasluži tudi volanski mehanizem, ki je za odtenek bolj komunikativen, kot smo bili tega vajeni v preteklosti.

Težko bo šlo brez doplačil

Clio z opremo Dinamique za 12.620 evrov prinaša zavorni sistem ABS, čelni in stranski varnostni blazini ter blazino proti zdrsu izpod varnostnega pasu. Za večjo varnost pa je potrebno primakniti še nekaj cekinov za elektronski sistem za nadzor stabilnosti ESP. Na področju udobja ponuja osnovno opremo, ki je bila pri testnem avtu še nekoliko oplemenitena. Serijsko je vgrajena klimatska naprava, električni pomik sprednjih stekel in zunanjih ogledal in avtoradio s CD predvajalnikom, ki podpira tudi datoteke v zapisu mp3. Serijsko je tudi centralno zaklepanje, testni avto pa je s spiska dodatne opreme imel še paket, ki vključuje samodejno upravljanje klimatske naprave in tipalo za dež. Dvigu končne cene na 13.870 evrov pa je z nekaj stotaki vplivala še kovinska barva.

Za konec

Tudi po prenovi se clio pokaže kot dobra izbira. Še vedno je udoben, dovolj prostoren in sedaj še malenkost bolj eleganten. Priporočamo tudi izbiro 1,2-litrskega turbobencinarja, ki je dovolj živahen in pri vožnji brez pretiranih dinamičnih ambicij tudi primerno varčen. Dobri stari novi clio torej.