GLB je v prvi vrsti premijska izbira v segmentu kompaktnih športnih terencev, a so Nemci poskrbeli, da se dodobra razlikuje od tekmecev. Športni terenci sicer ne slovijo po pretirani prostorski učinkovitosti, še manj tisti, ki se uvrščajo med premijske. Prostornost ne v enem in drugem primeru ni ključna zahteva kupcev, toda če jim ponudiš še to, se zdi, da ima GLB enega ključnih asov v rokavu.
Med črko A in C je B
Že njegov bistveno bolj škatlast videz namiguje na posebnost znotraj segmenta. Lešnikova oblikovalska ekipa je v pravi smeri združila osnovne gabarite z višino in pri tem ohranila nekaj potrebnega karakterja. Pa saj ne, da smo pretirano proti škatlastim karavanom ali terencem. Že predhodnik, model GLK, je s svojimi ostrimi linijami in izrazito škatlastim zgornjim delom karoserije našel kar nekaj simpatij. Ne pozabimo na karavane znamke Volvo, nad katerimi so bili ljudje navdušeni. GLB je v tem primeru nekakšna dvoživka. Zaobljene linije zakrivajo njegovo družinsko poslanstvo. Še zanimivost: v prometnem dovoljenju testnega GLB piše, da gre za karavansko vozilo.
Čeprav vsi vemo, da ne gre za karavan, pa v notranjosti res dobro posnema to vrsto avtomobilov. Še posebej v kombinaciji z deljivo zadnjo klopjo. A če se še malo vrnem k zunanjim meram: GLB v dolžino meri 4.63o milimetrov, s čimer je 22 centimetrov daljši od modela GLA in presenetljivo le osem centimetrov krajši od modela GLC, ki po vseh pravilih zaradi svoje dolžine sodi razred višje.
Novosti bodo opazili le najbolj zagreti ljubitelji znamke
Ne zamerite mi, če se bom tokrat večkrat vrnil k stvarem, ki jih pri GLB že poznamo. Seznam novosti ob prenovi je kratek in praktično ne spreminja ključnih prednosti (in slabosti) modela. Najbolj pozorni bodo opazili drugačno grafiko v sprednjih in zadnjih žarometih, malenkostne spremembe pa so vidne še na odbijačih. Paket AMG (doplačilo 2.198 evrov) prinaša 19-palčna petkraka platišča in masko z eno letvijo prek zvezde ter nekoliko bolj športen zadnji odbijač, ki še dodatno zakrije oblikovne novosti.
Poleg prilagoditev sistema MBUX pri večopravilni enoti je prenova posegla v varnostne pripomočke. Serijsko jih je dobil več in v praksi delujejo bolje. Večina optimizacije njihovega delovanja niti ne bo opazila, saj že prej ni bilo pretiranih pripomb na ta del. Je pa sedaj postal pametni tempomat še bolj pameten in prilagaja hitrost pred zavojem in križišči ter prikazuje tudi zmanjševanje varnostne razdalje. Med opremo ne manjkajo 360-stopinjski pogled, nadzor mrtvih kotov in pomočnik pri parkiranju. Prikaz okolice vozila je nadpovrečno dober in jasen, na seznam serijske opreme pa sta se preselila še pomočnik za samodejni prižig dolgih luči in sistem za opozarjanje voznika, da ni ničesar pozabil na zadnjih sedežih (grozljiva misel, ampak, recimo, otroka).
Tudi z manj kot petimi litri
K sreči ob pripravi vozila pred mojih prevzemom nihče ni ponastavil potovalnega računalnika. Po 2.300 prevoženih kilometrih in (ne vem koliko) različnih voznikih je GLB porabil 6,6 litra goriva na 100 prevoženih kilometrov. Tako kot vedno sem podatek izbrisal in test začel s ponastavljenimi vrednostmi.
V prvi vrsti bi rad poudaril, da se zdi dizelski pogon kot ulit za model, kot je GLB. Z dovolj navora ( največji navor v razponu od 1.400 do 3.300 vrtljajev) in moči dobro služi na avtocesti in v mestu, kjer je v določenih območljih vrtljajev še vedno prepoznavno glasen, a predvsem priročno poskočen. Hitrost sto kilometrov na uro doseže prej kot v desetih sekundah in po nemških avtocestah bo presegel številko 200. Čeprav ima pogon speljan le na sprednji kolesni par je dovolj dvignjen od tal, da ga lahko zapeljemo čez robnik ali zapeljemo čez kakšno večjo luknjo na makedamski cesti. V poprečju je z mano porabil malenkost manj kot šest litrov dizla. Natančneje 5,4 litra na regionalkah, točnih šest litrov na avtocesti in 6,2 litra v mestu. Povprečje po prevoženih 845 kilometrih se je tako ustavilo pri 5,9 litrih.
Komfortni športni terenec
Prenovljeni GLB v grobem ne prinaša občutnih novosti, a so pri Mercedesu izboljšali nekatere ključne elemente. Morda na cesti ne izstopa v takšni meri kot njegovi kupejevski družinski člani ali veliki ter pompozni športni terenci znamke, a bi se na našem PRIMA testu najverjetneje odrezal več kot odlično. Dober je na vseh področjih, to pa na koncu pomeni, da nikjer ne popušča. Zlata sredina torej in s tem ni nič narobe, saj tako kupec dobi vse dobro iz različnih svetov. Bo pa marsikoga verjetno zmotila končna cena. Ne smemo pozabiti, da je GLB še vedno član družine premijskega proizvajalca modelov ter je posledično cenovno pozicioniran nad klasične tekmece. Težko pa ga je primerjati s primerljivimi premijskimi tekmeci – teh enostavno nima, saj kot eden redkih v ospredje postavlja prostornost v obliki športnega terenca.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Z obliko in uporabnostjo štrli iz povprečja"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Glede plusov: se da dobiti boljšega za manj denarja
Glede minusov: vraga, saj mu še vedno manjkajo čisto uporabne vsakdanje stvari!
Z obliko in uporabnostjo štrli iz povprečja. In ceno, ste pozabili napisati. 😉
Hudič je v drobnem tisku 😉