Lamborghini countach in njegovih 35 let

Countach je na ceste pripeljal kot naslednik modela Miura Super Veloce (SV). Stopil je na težko pot in s svojo pojavo in voznimi lastnostmi skušal doseči in preseči občudovani, po mnenju mnogih, eden najlepših lamborghinijev, model Miura. Miura, ki so jo izdelovali med leti 1966 in 1973 in izdelali v zgolj 765 primerkih, je bila po mnenju vodilnih v tovarni preveč zaobljenih linij, delovala je premalo moško, robato in radikalno, kot naj bi se za vozila, ki ponosno nosijo temperamentnega bika za svoj prepoznavni grb, spodobilo.

V začetku leta 1972 je Lamborghini na avtosalonu v Ženevi predstavil konceptno študijo LP 500 in naravnost šokiral. Vozilo izrazito klinastih linij je na najlepši možni način združilo radikalnost in futuristični dizajn tistega časa. Zašiljena silhueta in dvižna vrata so bolj spominjala na vojaškega lovca kot na avtomobil.

Oznaka LP 500 je pomenila namestitev in velikost dvanajstvaljnika s 60-stopinjskim kotom med valji – longitudinale posteriore – zadaj vzdolžno, 500 pa za pa pet litrov delovne prostornine.

Poleg zapeljive oblike in imena so bile tudi zmogljivosti osupljive – 324 kW (440 KM) in obljubljenih 300 km/h končne hitrosti; podatki, ki jih takrat ni dosegal noben cestni avto.

Po izrazitem navdušenju obiskovalcev salona so se pri Lamborghiniju odločili avto ponuditi trgu.

Po testiranjih po salonu pa se je izkazalo, da je tehnični direktor razvoja motorja, g. Gandini preveč optimistično napovedoval neproblematičnost in termično stabilnost novega motorja. Inženirji so zato v modelu iz leta 1972 uporabili kar preverjeni štirilitrski dvanajstvalnik – od tod spremenjeno ime LP 400. Vgradili pa so še dodatne, tako značilne odprtine na straneh in pokrovu motorja, kar je naredilo model Countach še bolj divji in neotesan.

Countach v končni obliki je bil tako prvič javnosti predstavljen 1973., ravno tako v Ženevi. V primerjavi z leto starim prototipom so suho težo še znižali iz 1130 in 1060 kg.

Dvanajstvaljnik, ki je dihal skozi šest Weberjevih dvojnih uplinjačev, je kljub manjši prostornini še vedno ponujal 276 kW (375 KM), kar je bilo dovolj za skoraj 290 km/h končne hitrosti. Do 1978 je bil lamborghini countach LP 400 tako najhitrejši serijski avto na svetu.

Leta 1978 so zaradi strožjih okoljskih predpisov moč znižali za 20 konjev – nastal je LP 400S z 261 kW (355 KM, 275 km/h končne hitrosti, od 0 do 100 km/h v 5,9 sekunde). LP400S so izdelovali do 1982.

V drugi izpeljanki se je countach zredil: predelali so karoserijo, prednji spojler je zagotavljal boljši oprijem prednjega dela. Prvič pa je bilo na voljo tudi večje zračno krilo, ki je izboljšalo oprijem gnanih koles in lego v ovinkih.

LP 500S iz 1982 je poganjal V12 z 4,75 litra prostornine in 276 kW (375 KM) ter 418 Nm navora. To je bilo dovolj za nekaj nad 290 km/h končne hitrosti in pospešek do 100 km/h v 5,4 sekunde. Povprečna poraba: 26 litrov/100 km.

Leta 1985 so predstavili countach LP 500S quattrovalvole (QV) s 5,2-litrskim motorjem in 335 kW (455 KM). Bistvo so seveda štirje ventili na valj, bolj prosto dihanje motorja, posledično večja moč, boljše zmogljivosti (295 km/h) in višja poraba – 30 litrov na 100 km.

1988 so predstavili nekoliko spremenjen jubilejni model ob 25-letnici prvega serijskega modela. Osnovo zadnje evolucijske stopnje je tvoril countach LP500 QV, a z razširjenimi blatniki za več prostora za večje pnevmatike – 225/50 ZR 15 spredaj 345/35 ZR 15 ter značilnimi hladilnimi odprtinami – rebri na straneh in pokrovu motorja.

Model Countach so izdelovali do leta 1990. Skupaj so med leti 1973 in 1990 izdelali točno 1997 primerkov. Vozilo je nasledil ponovno uspešni model Diablo.